Boj z virusom v bolnišnici, politiki in na sodišču
Zdravstveno krizo v Franciji zaznamujejo zaslišanja v parlamentarnih komisijah in tožbe proti odgovornim v prvem valu covida-19.
Odpri galerijo
V zdravniških združenjih so opozorili, da je zaradi pomanjkanja zaščitnih oblek in mask na začetku krize umiralo zdravniško osebje, in zatrdili, da se je vlada zavedala nevarnosti, a ni ustrezno ukrepala. FOTO: Christophe Archambault/AFP
Covid-19 ni samo sovražnik zdravja, ampak močno poglablja tudi politične razpoke. Medtem ko v Franciji znova zaznavajo gromozanski porast okužb in je slišati svarila medicinske stroke, da bo drugi val hujši od prvega, se pristojni politiki, prav tako nekdanji, spoprijemajo z obtožbami, da se spomladi niso primerno spopadli s krizo.
Parlamentarne preiskave, tako v narodni skupščini kakor v senatu, potekajo. V obeh domovih so pred meseci ustanovili posebno komisijo, ki ima nalogo preučiti odgovornost politikov za vse napake, nedelovanje in spodrsljaje v zdravstveni krizi ter se iz tega kaj naučiti. Zaslišanja naj bi bila sklenjena do konca leta.
Édouard Philippe, nekdanji predsednik vlade in od julija spet župan Le Havra, se je v sredo tri ure zagovarjal pred komisijo v narodni skupščini. Kakor je, med drugim, priznal, Francija vnaprej ni bila dovolj pripravljena na izbruh neznanega virusa, saj ni imela dovolj zaščitnih mask – o teh se od njegovega imenovanja leta 2017 do začetka zdravstvene krize sploh niso pogovarjali – niti druge zaščitne opreme, a je vendarle prepričan, da so pomladno krizo vodili ustrezno in »rešili veliko življenj«. Odzivali da so se, kolikor je bilo mogoče, hitro, glede na informacije in opremo, s katerimi so razpolagali.
Po pisanju francoskih medijev je povedno, da je bilo ob izbruhu pandemije v blagovnih rezervah približno 100 milijonov mask: toliko jih je tedanja zdravstvena ministrica Agnès Buzyn naročila leta 2018, ko so z njimi »nadomestili« 1,7-milijardno zalogo iz leta 2011, ki so jo v veliki meri uničile podgane. Ob tem je zgovoren podatek, da je nekdanji premier sprva verjel, da zdravstveni delavci potrebujejo samo 5 milijonov mask na teden, potem pa se je v praksi pokazalo, da jih ni dovolj niti 40 milijonov. Te je bilo treba še prepeljati iz Kitajske, na katero so se v prvem valu urgentno obračale domala vse države.
Podobno kakor nekdanjega predsednika vlade sta komisiji, bodisi tista v narodni skupščini bodisi tista v senatu, med drugim zaslišali nekdanji vladno govorko Sibeth Ndiaye in ministrico za zdravje Agnès Buzyn, pa tudi Grégoryja Emeryja, še vedno svetovalca na pristojnem ministrstvu. Emery je prav tako potrdil, da vprašanje zalog zdravstvene opreme pred izbruhom krize ni bilo prioritetno za vlado ... Člani komisij – v eni je 30 poslancev, v drugi 21 senatorjev – se z vprašanji osredotočajo na vse izjave, ki so jih med vodenjem krize podali pristojni; ti se zdaj, denimo Philippe, branijo, češ kako se je doktrina nenehno spreminjala, enkrat je stroka priporočila splošno nošenje mask, drugič ne. Tudi znane očitke, da marca, ko so se razmere iz dneva v dan bliskovito slabšale, ne bi smeli izpeljali prvega kroga lokalnih volitev, je zavrnil, saj da za preložitev ni bilo političnega konsenza oziroma bi ob zdravstveni tvegali še politično krizo.
Proti (nekdanjim) odgovornim je zaradi domnevno neustreznega vodenja zdravstvene krize ob prvem valu vloženih že najmanj 90 obtožnic, približno deset od zdravnikov in zdravniških združenj. Tožniki se postavljajo proti ministru Véranu osebno, pa proti direktorju direktorata za zdravje Jérômu Salomonu, še nekdanjim ministrici Agnès Buzyn, vladni govorki Sibeth Ndiaye in premieru Philippu. Na zatožno klop jih hočejo postaviti z očitki, da se niso primerno bíli proti zloveščemu virusu, v okviru ene od preiskav je pravosodna policija pred dnevi pregledovala celo njihove domove ter jim zasegla računalnike in trde diske.
V združenju Inter-Urgences, na primer, ki je med tožečimi, so opozorili, da je zaradi pomanjkanja zaščitnih oblek in mask na začetku krize umiralo zdravniško osebje, in zatrdili, da se je vlada zavedala nevarnosti, a ni ustrezno ukrepala.
Pri tem so se sklicevali na podatek, da je Svetovna zdravstvena organizacija že »24. januarja predlagala, da bi morali potovati z maskami na obrazu«, a so te v Franciji priporočili komaj marca, zato pa zdaj iščejo pravico po sodni poti; pristojno je posebno sodišče (Cour de justice de la République), na katerem odločajo o domnevnih zločinih in prekrških članov vlade pri opravljanju nalog, povezanih s položajem, ki ga zasedajo. V še neki preliminarni preiskavi se ukvarjajo z očitki, da so odgovorni ogrožali življenje drugih, celo o nenaklepnem uboju, še odsotnosti želje, da bi premagali zlo, in nenudenju pomoči osebam v nevarnosti.
Virus neustavljivo razsaja naprej. Martin Hirsch, direktor največjega bolnišničnega in univerzitetnega centra v Franciji in Evropi (Assistance publique-Hôpitaux de Paris), je opozoril Francoze, kakor so ga citirali pri Le Mondu, da bo »drugi val hujši od prvega«, kar »mora skrbeti vsakogar od nas«. V četrtek so objavili podatek, da so v 24 urah našteli rekordnih 40.000 okužb. Ker so nekatere francoske bolnišnice preobremenjene, morajo voziti bolnike v tiste kolikor toliko blizu, kjer je še prostor.
Parlamentarne preiskave, tako v narodni skupščini kakor v senatu, potekajo. V obeh domovih so pred meseci ustanovili posebno komisijo, ki ima nalogo preučiti odgovornost politikov za vse napake, nedelovanje in spodrsljaje v zdravstveni krizi ter se iz tega kaj naučiti. Zaslišanja naj bi bila sklenjena do konca leta.
Tudi nekdanji predsednik vlade
Édouard Philippe, nekdanji predsednik vlade in od julija spet župan Le Havra, se je v sredo tri ure zagovarjal pred komisijo v narodni skupščini. Kakor je, med drugim, priznal, Francija vnaprej ni bila dovolj pripravljena na izbruh neznanega virusa, saj ni imela dovolj zaščitnih mask – o teh se od njegovega imenovanja leta 2017 do začetka zdravstvene krize sploh niso pogovarjali – niti druge zaščitne opreme, a je vendarle prepričan, da so pomladno krizo vodili ustrezno in »rešili veliko življenj«. Odzivali da so se, kolikor je bilo mogoče, hitro, glede na informacije in opremo, s katerimi so razpolagali.
Iskanje krivcev za domnevno neprimerno vodenje zdravstvene krize.
Parlamentarni komisiji preverjata krivdo odgovornih.
Vloženih je nič koliko tožb, tudi proti nekdanjim ministrom.
Parlamentarni komisiji preverjata krivdo odgovornih.
Vloženih je nič koliko tožb, tudi proti nekdanjim ministrom.
Po pisanju francoskih medijev je povedno, da je bilo ob izbruhu pandemije v blagovnih rezervah približno 100 milijonov mask: toliko jih je tedanja zdravstvena ministrica Agnès Buzyn naročila leta 2018, ko so z njimi »nadomestili« 1,7-milijardno zalogo iz leta 2011, ki so jo v veliki meri uničile podgane. Ob tem je zgovoren podatek, da je nekdanji premier sprva verjel, da zdravstveni delavci potrebujejo samo 5 milijonov mask na teden, potem pa se je v praksi pokazalo, da jih ni dovolj niti 40 milijonov. Te je bilo treba še prepeljati iz Kitajske, na katero so se v prvem valu urgentno obračale domala vse države.
Še več preiskav
Podobno kakor nekdanjega predsednika vlade sta komisiji, bodisi tista v narodni skupščini bodisi tista v senatu, med drugim zaslišali nekdanji vladno govorko Sibeth Ndiaye in ministrico za zdravje Agnès Buzyn, pa tudi Grégoryja Emeryja, še vedno svetovalca na pristojnem ministrstvu. Emery je prav tako potrdil, da vprašanje zalog zdravstvene opreme pred izbruhom krize ni bilo prioritetno za vlado ... Člani komisij – v eni je 30 poslancev, v drugi 21 senatorjev – se z vprašanji osredotočajo na vse izjave, ki so jih med vodenjem krize podali pristojni; ti se zdaj, denimo Philippe, branijo, češ kako se je doktrina nenehno spreminjala, enkrat je stroka priporočila splošno nošenje mask, drugič ne. Tudi znane očitke, da marca, ko so se razmere iz dneva v dan bliskovito slabšale, ne bi smeli izpeljali prvega kroga lokalnih volitev, je zavrnil, saj da za preložitev ni bilo političnega konsenza oziroma bi ob zdravstveni tvegali še politično krizo.
Tožbe proti konkretnim osebam
Proti (nekdanjim) odgovornim je zaradi domnevno neustreznega vodenja zdravstvene krize ob prvem valu vloženih že najmanj 90 obtožnic, približno deset od zdravnikov in zdravniških združenj. Tožniki se postavljajo proti ministru Véranu osebno, pa proti direktorju direktorata za zdravje Jérômu Salomonu, še nekdanjim ministrici Agnès Buzyn, vladni govorki Sibeth Ndiaye in premieru Philippu. Na zatožno klop jih hočejo postaviti z očitki, da se niso primerno bíli proti zloveščemu virusu, v okviru ene od preiskav je pravosodna policija pred dnevi pregledovala celo njihove domove ter jim zasegla računalnike in trde diske.
V združenju Inter-Urgences, na primer, ki je med tožečimi, so opozorili, da je zaradi pomanjkanja zaščitnih oblek in mask na začetku krize umiralo zdravniško osebje, in zatrdili, da se je vlada zavedala nevarnosti, a ni ustrezno ukrepala.
Nekdanji pristojni se branijo, češ kako se je doktrina nenehno spreminjala: enkrat je stroka priporočila splošno nošenje mask, drugič ne.
Pri tem so se sklicevali na podatek, da je Svetovna zdravstvena organizacija že »24. januarja predlagala, da bi morali potovati z maskami na obrazu«, a so te v Franciji priporočili komaj marca, zato pa zdaj iščejo pravico po sodni poti; pristojno je posebno sodišče (Cour de justice de la République), na katerem odločajo o domnevnih zločinih in prekrških članov vlade pri opravljanju nalog, povezanih s položajem, ki ga zasedajo. V še neki preliminarni preiskavi se ukvarjajo z očitki, da so odgovorni ogrožali življenje drugih, celo o nenaklepnem uboju, še odsotnosti želje, da bi premagali zlo, in nenudenju pomoči osebam v nevarnosti.
Skrb zbujajoče razmere
Virus neustavljivo razsaja naprej. Martin Hirsch, direktor največjega bolnišničnega in univerzitetnega centra v Franciji in Evropi (Assistance publique-Hôpitaux de Paris), je opozoril Francoze, kakor so ga citirali pri Le Mondu, da bo »drugi val hujši od prvega«, kar »mora skrbeti vsakogar od nas«. V četrtek so objavili podatek, da so v 24 urah našteli rekordnih 40.000 okužb. Ker so nekatere francoske bolnišnice preobremenjene, morajo voziti bolnike v tiste kolikor toliko blizu, kjer je še prostor.
