Bruselj zaostruje pritisk na Orbána zaradi Ukrajine in vladavine prava

Svet Evropske unije bo na zasedanju Sveta za splošne zadeve 27. maja ponovno obravnaval stanje vladavine prava na Madžarskem in s tem povezano možnost odvzema glasovalnih pravic Budimpešti v skladu s 7. členom Pogodbe o Evropski uniji. To bo že osma obravnava Madžarske, odkar je Evropski parlament leta 2018 sprožil postopek po tem členu, ki omogoča začasno ukinitev nekaterih pravic države članice, vključno z glasovalnimi pravicami v Svetu, če ta huje in vztrajno krši temeljne vrednote EU.

Razprava prihaja v času, ko Evropska unija išče načine, kako ukrepati ob morebitnem madžarskem vetu na pristop Ukrajine k bloku. Madžarski premier Viktor Orbán je večkrat blokiral ali zavlačeval svežnje pomoči EU Ukrajini in nasprotoval sankcijam proti Rusiji, kar je že večkrat sprožilo grožnje z odvzemom glasovalnih pravic Budimpešti, kot je razvidno iz dnevnega reda, objavljenega na spletnem portalu Sveta EU. Visoka predstavnica EU za zunanje zadeve Kaja Kallas je 10. maja izjavila, da ima Bruselj alternativne načrte, če bi Madžarska poskušala ovirati kandidaturo Ukrajine. »Imamo načrt B in načrt C. Toda osredotočeni smo na načrt A, katerega bistvo je pridobiti podporo vseh,« je dejala Kallasova.

Evropski parlament že dlje časa opozarja na »erozijo vladavine prava« na Madžarskem. Pod Orbánovo vlado se država sooča z vse več kritikami mednarodnih opazovalcev zaradi omejevanja svobode medijev in spodkopavanja demokracije. Zadnje mednarodno odmevne poteze vključujejo decembra leta 2023 sprejeti zakon o »zaščiti suverenosti«, ki omogoča preiskave uporabe tujih sredstev za vplivanje na volivce in je viden kot orodje proti kritikom vlade. Trenutno je v madžarskem parlamentu v obravnavi tudi osnutek zakona, po katerem bi lahko medije in nevladne organizacije, ki prejemajo tuja sredstva, popisali, kaznovali ali celo prepovedali, kar spominja na ruski zakon o »tujih agentih«. Zaradi tega predloga so 18. maja v Budimpešti izbruhnili množični protesti.

Madžarski premier Viktor Orbán je večkrat blokiral ali zavlačeval svežnje pomoči EU Ukrajini in nasprotoval sankcijam proti Rusiji, kar je že večkrat sprožilo grožnje z odvzemom glasovalnih pravic Budimpešti. FOTO: Johanna Geron/Reuters

Dodaten pritisk na Budimpešto izvajajo tudi evropski poslanci. Skupina 26 poslancev iz petih političnih skupin je v torek naslovila pismo na evropska komisarja za proračun Piotra Serafina in za pravosodje Michaela McGratha s pozivom Evropski komisiji, naj nemudoma zamrzne vsa sredstva EU za Madžarsko. Poslanci trdijo, da Madžarska od decembra leta 2022, ko je bilo zaradi razširjene korupcije in hudih kršitev vladavine prava zadržanih približno 18 milijard evrov (nekateri viri navajajo do 22 milijard), ni dosegla bistvenega napredka, temveč je prišlo do »nadaljnjih zaskrbljujočih nazadovanj«. Med ključnimi težavami navajajo vmešavanje vlade v delo madžarskega organa za integriteto, spodkopavanje neodvisnosti sodstva, prepoved parade ponosa v Budimpešti in omenjeni zakon o zaščiti suverenosti.

Evropski komisar za pravosodje Michael McGrath je v sredo v Evropskem parlamentu dejal, da je Komisija pripravljena braniti temeljne vrednote unije, tudi z nadaljnjo uporabo mehanizma pogojevanja sredstev EU s spoštovanjem vladavine prava. Dodal je, da Komisija preučuje vlogo pogojevanja tudi v naslednjem večletnem finančnem okviru.

Predstavniki madžarske vladajoče stranke Fidesz pa v razpravah v Evropskem parlamentu poudarjajo, da je ohranjanje suverenosti in omejevanje tujega vmešavanja v madžarsko politiko vprašanje nacionalnega interesa. Madžarski evropski poslanec Csaba Dömötör je obtožil Bruselj, da financira mrežo levičarskih aktivistov za posredovanje v politiki.

Visoka predstavnica EU za zunanje zadeve Kaja Kallas je 10. maja izjavila, da ima Bruselj alternativne načrte, če bi Madžarska poskušala ovirati kandidaturo Ukrajine. FOTO: Sergei Supinsky/AFP

Za uvedbo sankcij po 7. členu, vključno z odvzemom glasovalnih pravic, je potrebno soglasje vseh ostalih držav članic EU. Na dnevnem redu Sveta za splošne zadeve 27. maja bodo sicer tudi razprave o vladavini prava v Belgiji, na Finskem, Slovaškem in Švedskem ter priprave na junijski vrh Evropskega sveta.