V nadaljevanju preberite:

Nasprotovanje načrtom predsednice evropske komisije Ursule von der Leyen za temeljito prenovo proračuna EU za prihodnje sedemletno obdobje je vse močnejše. Tudi v njenem političnem taboru, desnosredinski Evropski ljudski stranki (EPP), vlada nezadovoljstvo.

Slovenija je med državami, ki se, vsaj neuradno, niso navduševale nad večjo centralizacijo programov. Kot razmeroma velika prejemnica evropskih sredstev, predvsem za kohezijo (3,2 milijarde evrov za obdobje 2021–2027), si že tako ne želi večjih rezov in premikov v strukturi proračuna.