Bruseljski vrh z nekaj praznimi sedeži

Bruselj – Dvodnevni vrh EU je potekal v znamenju negotovosti tako glede prihodnjih odnosov z Združenim kraljestvom kot tudi posledic hitrega širjenja okužb s sars-cov-2 po vsej stari celini. Glede boljšega usklajevanja na ravni EU bo naslednji velik zalogaj distribucija cepiva.
 

Ali so opazna kakršnakoli znamenja, da bosta Bruselj in London kmalu sklenila sporazum o odnosih od 1. januarja?

Za zdaj ne. Na vrhu je bilo očitno, da voditelji EU najprej pričakujejo premike na drugi strani Rokavskega preliva. A nemška kanclerka Angela Merkel je v Bruslju opozorila, da mora biti tudi EU pripravljena na kompromis. »Vsaka stran ima svoje rdeče linije,« je pojasnjevala. Predvsem francoski predsednik Emmanuel Macron poudarja ribištvo, ki ima zanj doma precejšnjo politično težo. Po vrhu je pojasnjeval, da je dostop evropskih ribičev do britanskih voda vreden 750 milijonov evrov. A britanski dostop do energetskega trga EU da je vreden milijardo evrov na leto.


 

Kakšen je bil na Otoku odziv na sklepe vrha EU?

Britanski premier Boris Johnson na drugi strani pričakuje temeljit preobrat na evropski strani. Napovedal je priprave na scenarij brez sporazuma. Evropski strani je očital, da nima interesa za sklenitev sporazuma, kakršnega ima s Kanado. Zato naj bi se v Združenem kraljestvu pripravljali, da bodo od 1. januarja imeli aranžma, ki je bolj podoben avstralskemu – brez sporazuma in temelječ na svetovnih pravilih trgovine (WTO). Unija sicer ponuja Johnsonu prihodnji teden nadaljevanje pogajanj, najprej v Londonu. Glavni pogajalec Michel Barnier naj bi imel več manevrskega prostora, bruseljski cilj pa ostaja sklenitev sporazuma do konca meseca. Tako bi brez časovne stiske sklenili vse postopke za njegovo uveljavitev s 1. januarjem.


 

Kako naj bi Unija postala podnebno bolj ambiciozna?

»Da bi dosegli cilj podnebno nevtralne Evrope do leta 2050 skladno s pariškim sporazumom, mora EU v prihodnjem desetletju povečati ambicije in posodobiti okvir podnebno-energetske politike,« je sklenil vrh EU. O konkretnem novem predlogu, po katerem bi EU morala zmanjšati izpuste za 55 odstotkov (veljavni cilj je 40 odstotkov) v primerjavi z letom 1990, so le razpravljali. Temeljitejša obravnava cilja bo sledila na decembrskem vrhu. Evropsko komisijo so pozvali, naj oceni specifičen položaj držav članic in zagotovi več informaciji o vplivu cilja na njih.
 

Kakšno držo glede tega zastopa Slovenija?

Čeprav je bila tradicionalno med bolj ambicioznimi državami, je ni bilo med 11 članicami, ki so pred vrhom jasno podprle novi podnebni cilj. Načeloma ga podpirajo sicer vsi. Kot je po vrhu povedal predsednik vlade Janez Janša, so težave v podrobnostih. »Nima smisla, da na veliko subvencioniramo električne avtomobile, ukinjamo dizle, nato pa v termoelektrarnah kurimo premog, da polnimo električne avtomobile,« je Janša slikovito opisoval podnebne dileme. Opozoril pa je, da brez inovacij in jedrske energije ciljev ni mogoče doseči. Z vidika pravičnosti pa da je tudi pomembno, s kakšnimi viri katera država razpolaga. Slovenija, denimo, ima težave pri izkoriščanju obnovljivih virov, ker je več kot tretjina ozemlja zaščitena v okviru Nature 2000.


 

Ali je smotrno, da so takšni vrhovi sklicani v času hude epidemije in da v Bruselj pridejo delegacije z vseh koncev stare celine?

Načeloma velja, da je sklepanje kompromisov o najtežjih evropskih vprašanjih nemogoče, če se vodilni politiki ne srečajo neposredno in si zagotovijo zaupnost. Tudi ločena zasedanja »na štiri oči« so za preboj nujna. Na vrhu je veljal strog režim. Skladno z belgijskimi pravili je bil zahtevan poldrugi meter razdalje. Kjer je bilo zagotavljanje razdalje oteženo, so bile obvezne maske. Že na samem začetku vrha je morala v samoizolacijo predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen, ker je bila prej v stiku s pozitivno osebo. Drugi dan je vrh morala zapustiti finska premierka Sanna Marin. Sploh se ga nista mogla udeležiti poljski premier Mateusz Morawiecki in zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell. Načrtovani novembrski vrh o Kitajski v Berlinu so odpovedali.