Čilska ustava po starem, politični razred izgublja
Lani je izgubila levica, letos desnica. Čilsko volilno telo je zavrnilo oboje, lani levičarje Gabriela Borića in ustavo, ki je dišala po socializmu, v nedeljo še desničarje Joséja Antonia Kasta, njihov neoliberalni manifest, pa čeprav je pred obema referendumoma kar 80 odstotkov državljanov zahtevalo spremembo ustave, kakor jo je dal napisati že general Augusto Pinochet leta 1980. Spremembe ustave je spodbudil val protestov pred štirimi leti, potem pa se razen pisanja novih besedil ni spremenilo nič. Zdaj je jasno, da volilno telo hoče kaj več kot spopade med levim in desnim krilom vladajoče elite.
Pred dobrim letom, jeseni 2022, je novo ustavo zapisala ekipa, v kateri so prevladovali privrženci predsednika republike Gabriela Borića. Volivci so njihove ideje zavrnili z 62 odstotki glasov proti, kar se je zdelo strašen poraz predsednika in njegovih podpornikov. Borićev predlog je vseboval celo vrsto zamisli, med drugim izobraževanje in zdravstvo za vse, enakopravno sodelovanje žensk v družbenem in političnem življenju, celo pravico do samoodločbe staroselcem, ki jih je čilska družba predvsem v 20. stoletju potisnila na skrajni rob, na jug države, v kraje, ki belih prišlekov ne zanimajo, ker je tam težko preživeti.
To nedeljo so se odločali o novem besedilu, pri katerem so v redakcijski ekipi ustavodajne skupščine prevladovali strokovnjaki desne usmeritve, pripravili so besedilo, ki so ga strokovnjaki ocenili za podobnega Pinochetovi ustavi, pripomnili pa tudi, da je novi predlog pravzaprav radikalizirana, zaostrena oblika starega besedila. Volivci so se odločali za dva odgovora, enim za in drugim proti, za Kastov predlog ustave jih je bilo 44 odstotkov, za Borićev ne pa dobrih 55.
Argentinsko stanje duha
Po novem poskusu iskanja nove ustave sta kar malo otrpnila oba čilska politična voditelja, Borić, ki je hrvaških korenin, in Kast, ki je nemškega porekla. Analitiki so jima razložili, da sta oba izgubila, skupaj so ju uvrstili v zanju neprijetno kategorijo politični razred, politična elita.
Take ocene namigujejo na stanje duha v sosednji Argentini, kjer je pred kratkim volilno telo izločilo vse, kar je kaj pomenilo na politični sceni in med politično elito, populiste malo bolj desnih ali malo bolj levih označb, povzročitelje najhujše gospodarske krize v državi. Argentinci so zato izvolili popolnega novinca na politični sceni, čudaka, ki je med kampanjo rohnel z motorno žago v rokah, za nasvete spraševal svojega rajnkega psa, o samem sebi pa rekel, da je Norec. Javier Milei se je razglasil za anarhičnega kapitalista, njegove prve poteze napovedujejo zategovanje pasu do skrajnosti kot odrešilno pilulo za rešitev države.
Voditelj čilske desnice, poraženec zadnjih predsedniških volitev José Antonio Kast po objavi izidov referenduma priznava, da zmagovalcev ni, opomni pa, da je dobil več kot na predsedniških in parlamentarnih volitvah. O kampanji svoje strani raje molči, saj so drugi referendum vnaprej razglašali kot plebiscit o Boriću, ne o ustavi. Zdaj je jasno, da so ga izgubili, tako kot je Borić izgubil pred letom dni.
Predsednik Gabriel Borić bi rad pozabil svoj lanski poraz in zdaj bolj ohlapno zmago, zato se usmerja na prihodnost in se noče več ukvarjati s pisanjem ustavnih besedil. Vsa politika, leva in desna, še vedno veliko dolguje ljudstvu, je priznal, ukvarjanje z ustavo je za zdaj preteklost, Čile ima veliko mnogo bolj resnih in usodnih problemov, kot je pisanje besedil za ustavo. Nobenih novih poskusov ne bo, pravi predsednik.
Med bolj pomembne probleme, s katerimi se mora ukvarjati vlada in z njo vsa država, Borić postavlja gospodarske razmere in tudi varnost, saj tudi Čile preplavljata nasilje in kriminal vseh vrst, kar utegne biti izraz nezadovoljstva. Med naloge svoje vlade postavlja tudi dostop prebivalcev do stanovanj, zdravstva in izobraževanja, kar je prej sicer zapisal v padli predlog nove ustave. Med glavne naloge uvršča tudi pokojninsko zakonodajo. Socialnih nemirov, ki so sprožili ustavne spremembe, si ne želi nobena oblast.
