Dva tedna časa za evropski rešilni načrt
Kljub splošni želji po hitrem odzivanju vrh EU raje stavi na počasnejše oblikovanje finančnih instrumentov.
Odpri galerijo
Zaradi koronavirusa je vrh EU moral spet potekati z videokonferenco. FOTO: Palazzo Chigi press office/AFP
Bruselj – Voditeljem 27 držav članic na vrhu EU, ki se je zavlekel do nočnih ur, ni uspelo doseči preboja glede obsežnejšega finančnega odziva na negativne posledice koronavirusa. Finančne ministre evrske skupine so pozvali, naj v prihodnjih dveh tednih predstavijo predloge.
Pričakovanja so bila večja. Devet članic, med njimi so bile Francija, Italija in Španija, je pred vrhom zahtevalo uvedbo skupnih obveznic za bitko s posledicami koronavirusa. Slovenija je v skupini zagovornic tega dolžniškega instrumenta, ki se v žargonu imenuje coronabonds. Z njim bi blažili pritisk na prizadete države, ki bi se lahko znašle na udaru finančnih trgov.
Druga pot bi bila posojila iz kriznega sklada ESM (evropski mehanizem za stabilnost), ki ima na razpolago 410 milijard evrov posojilne sposobnosti. Posojila iz tega mehanizma, ki je bil vzpostavljen med dolžniško krizo, so povezana z bolj ali manj strogimi pogoji in nadzorom glede javnofinančnega položaja.
Kot je po videovrhu povedala nemška kanclerka Angela Merkel, bi bil ESM ustrezen za uporabo v tej situaciji, saj je bil narejen »za krizne čase«. Poleg tega bi zagotavljal tako skupno delovanje kot tudi odgovornost. Tako Nemčija kot tudi nekaj drugih držav, denimo Nizozemska, nasprotuje skupnim obveznicam.
Med razpravo je italijanski premier Guiseppe Conte žugal z zavrnitvijo skupne izjave, saj ni bil zadovoljen z razmisleki na vrhu glede rešitev. Na koncu je obveljalo, da bodo evrski finančni ministri pri pripravi predlogov morali upoštevati edinstveno naravo šoka s covidom-19, ki zadeva vse države članice. Če bo treba, naj bi ukrepe še okrepili.
Po prvi fazi, v kateri je prevladovalo nacionalno soliranje, bo Unija v prihodnjih tednih morala intenzivno in usklajeno delovati na številnih frontah. Gotovo je, da se bo zaprtje zunanje meje EU za državljane tretjih držav (z izjemami), ki naj bi po prvotni odločitvi trajalo 30 dni, podaljšalo.
Želja je, da bi preskrbo z medicinsko opremo, s pomočjo evropske komisije, zagotovili po vsej EU. Okrepiti hočejo prizadevanja na področju raziskav. Doslej je bilo namenjenih 140 milijonov evrov za 17 projektov razvoja cepiva.
Voditelji so na vrhu med drugim razpravljali, kaj bi morali narediti za vrnitev k normalnemu delovanju družb in vzdržni rasti, vključno z zelenim načrtom in digitalno preobrazbo. »To bo zahtevalo usklajeno strategijo izhoda, načrt obnove in investicije brez primere,« so zapisali v skupni izjavi.
Predsednico evropske komisije in predsednika evropskega sveta so pozvali, naj za dosego tega cilja, ob posvetovanju z drugimi institucijami EU, pripravita program, vključno z akcijskim načrtom.
Pričakovanja so bila večja. Devet članic, med njimi so bile Francija, Italija in Španija, je pred vrhom zahtevalo uvedbo skupnih obveznic za bitko s posledicami koronavirusa. Slovenija je v skupini zagovornic tega dolžniškega instrumenta, ki se v žargonu imenuje coronabonds. Z njim bi blažili pritisk na prizadete države, ki bi se lahko znašle na udaru finančnih trgov.
Druga pot bi bila posojila iz kriznega sklada ESM (evropski mehanizem za stabilnost), ki ima na razpolago 410 milijard evrov posojilne sposobnosti. Posojila iz tega mehanizma, ki je bil vzpostavljen med dolžniško krizo, so povezana z bolj ali manj strogimi pogoji in nadzorom glede javnofinančnega položaja.
Kot je po videovrhu povedala nemška kanclerka Angela Merkel, bi bil ESM ustrezen za uporabo v tej situaciji, saj je bil narejen »za krizne čase«. Poleg tega bi zagotavljal tako skupno delovanje kot tudi odgovornost. Tako Nemčija kot tudi nekaj drugih držav, denimo Nizozemska, nasprotuje skupnim obveznicam.
Rim želi več
Med razpravo je italijanski premier Guiseppe Conte žugal z zavrnitvijo skupne izjave, saj ni bil zadovoljen z razmisleki na vrhu glede rešitev. Na koncu je obveljalo, da bodo evrski finančni ministri pri pripravi predlogov morali upoštevati edinstveno naravo šoka s covidom-19, ki zadeva vse države članice. Če bo treba, naj bi ukrepe še okrepili.
Po prvi fazi, v kateri je prevladovalo nacionalno soliranje, bo Unija v prihodnjih tednih morala intenzivno in usklajeno delovati na številnih frontah. Gotovo je, da se bo zaprtje zunanje meje EU za državljane tretjih držav (z izjemami), ki naj bi po prvotni odločitvi trajalo 30 dni, podaljšalo.
Izstopna strategija
Želja je, da bi preskrbo z medicinsko opremo, s pomočjo evropske komisije, zagotovili po vsej EU. Okrepiti hočejo prizadevanja na področju raziskav. Doslej je bilo namenjenih 140 milijonov evrov za 17 projektov razvoja cepiva.
Voditelji so na vrhu med drugim razpravljali, kaj bi morali narediti za vrnitev k normalnemu delovanju družb in vzdržni rasti, vključno z zelenim načrtom in digitalno preobrazbo. »To bo zahtevalo usklajeno strategijo izhoda, načrt obnove in investicije brez primere,« so zapisali v skupni izjavi.
Predsednico evropske komisije in predsednika evropskega sveta so pozvali, naj za dosego tega cilja, ob posvetovanju z drugimi institucijami EU, pripravita program, vključno z akcijskim načrtom.
