V nadaljevanju preberite:  

  
Emmanuel Macron si je ob nastopu predsedniškega mandata zadal, da bo reformiral Francijo, okrepil Evropo in prelomno predrugačil odnos Pariza do Afrike, frankofonske in druge. Vezi s celino na drugi strani Sredozemlja je treba, kot ves čas ponavlja, popraviti, še več, zgodba mora biti – tako je pred časom izjavil v intervjuju za Jeune Afrique – »ljubezenska«. A ne (več) v slogu ljubim te, jaz tudi ne.

Kako pomembno je na novo povezati Francijo in Afriko je Macron – resda manj poetično, a prelomno – poudaril že novembra 2017 v Burkina Fasu. Med znamenitim govorom na univerzi Ki-Zerbo v Ouagadougouju je obljubil, kar so – tako Jeune Afrique – napovedovali, potem pa snedli besedo domala vsi predhodniki s Charlesom de Gaullom vred: mračnemu razmerju med Francijo in Afriko, pejorativno poimenovanemu françafrique, bo naredil konec. Nič več asimetrije med nekdanjo kolonizatorko in nekdanjimi kolonijami, nič več neokolonialnega ravnanja in tudi ne očitkov o enosmernosti, macronistična politika da bo počistila vse, kar je še zapackanega, in postavila nove temelje za zdrave povezave. In kako naj bi to dosegli?