Evropski parlament je Azerbajdžan obtožil izvajanja etničnega čiščenja
Evropski parlament je danes podprl resolucijo, v kateri Azerbajdžan obtožuje izvajanja etničnega čiščenja v Gorskem Karabahu. Pri tem so evropski poslanci pozvali k ponovni preučitvi odnosov med Azerbajdžanom in EU, prekinitvi sodelovanja z Bakujem v primeru nove agresije proti Armeniji in uvedbi sankcij proti azerbajdžanskim uradnikom.
Evropski parlament je danes s 491 glasovi za, devetimi proti in 36 vzdržanimi podprl resolucijo, s katero so evropski poslanci ostro obsodili »načrtovano in neupravičeno« vojaško operacijo, ki jo je azerbajdžanska vojska sredi septembra izvedla v regiji Gorski Karabah.
Kršitve mednarodnega prava in človekovih pravic
Besedilo resolucije omenja hude kršitve mednarodnega prava in človekovih pravic, pri tem pa Azerbajdžan obtožuje izvajanja etničnega čiščenja v regiji, iz katere je doslej pobegnilo že več kot 120.000 etničnih Armencev. Ti so pred vojaško operacijo predstavljali veliko večino tamkajšnjega prebivalstva.
Evropski parlament je pozval EU in njene članice, naj Armeniji nemudoma ponudijo vso potrebno pomoč pri obvladovanju prihoda beguncev iz Gorskega Karabaha in posledične humanitarne krize.
Poslanci so pozvali tudi k sankcijam proti azerbajdžanskim uradnikom, ki so odgovorni za kršitve človekovih pravic v Gorskem Karabahu. Poleg tega zahtevajo preiskave domnevnega nasilnega ravnanja azerbajdžanskih vojakov in pozivajo Turčijo, ki je zaveznica Azerbajdžana, naj Baku odvrne od morebitne nove agresije proti Armeniji.
Če se situacija v Azerbajdžanu ne bi izboljšala, so evropski poslanci omenili možnost prekinitve sporazuma EU s to državo o vizumskih olajšavah in popolne ustavitve uvoza azerbajdžanske nafte in plina v EU, če bi prišlo do vojaške agresije ali hibridnih napadov na Armenijo.
Evropski parlament je v tej luči EU pozval tudi, naj opravi celovit pregled odnosov med Unijo in Azerbajdžanom, saj »strateško partnerstvo z državo, kot je Azerbajdžan, ki grobo krši mednarodno pravo in zaveze ter ne spoštuje človekovih pravic, ni združljivo s cilji zunanje politike EU«, so še sporočili iz parlamenta.
