Gorski Karabah zapustila že tretjina prebivalstva
Po vojaški operaciji, s katero je Azerbajdžan prejšnji teden prevzel nadzor nad Gorskim Karabahom, je doslej v Armenijo prebegnilo že več kot 50.000 ljudi, kar predstavlja tretjino armenskega prebivalstva v tej regiji. Preostali v dolgih kolonah vozil zapuščajo regijo, ki bo v kratkem verjetno ostala povsem brez staroselskih prebivalcev. Močno je naraslo tudi število žrtev eksplozije v glavnem mestu te poražene kavkaške regije.
Potem ko je azerbajdžanska vojska minuli teden izvedla vojaško operacijo in prevzela nadzor v Gorskem Karabahu, so armenske oblasti v Erevanu posvarile pred možnostjo etničnega čiščenja v sporni regiji. Od tedaj je iz Gorskega Karabaha v Armenijo prebegnilo približno 50.243 od 120.000 tamkajšnjih etničnih Armencev.
Številni so nastanjeni v zasilnih namestitvah, nekateri pa so si nastanitev našli sami. Armenske oblasti so sicer obljubile, da bodo poskrbele za vse. Pri Združenih narodih in Evropski uniji so izrazili zaskrbljenost zaradi razmer in pozvali k zaščiti pravic etničnih Armencev.
Azerbajdžanske oblasti so medtem danes sporočile, da so pridržale nekdanjega vodjo separatistov iz Gorskega Karabaha Rubena Vardanjana, ko je poskušal vstopiti v Armenijo. Vardanjan je od novembra lani do februarja letos vodil separatistično vlado. Baku se je sicer pred dnevi strinjal, da bo separatistom, ki bodo položili orožje, dovolil odhod v Armenijo, vendar je azerbajdžanski vladni vir za AFP pojasnil, da mejni policisti med odhajajočimi Armenci »iščejo tudi osumljence za vojne zločine«. Za zdaj še ni znano, kakšne obtožbe bi lahko bile vložene proti Vardanjanu.
Aretacijo Vardanjana je potrdila tudi njegova žena Veronika Zonabend, ki je na Twitterju povedala, da so ga azerbajdžanske oblasti zjutraj »aretirale in pridržale na meji, ko je skušal oditi s tisoči Armencev«.
Azerbajdžanski predsednik Ilham Alijev je v ponedeljek obljubil, da bo Azerbajdžan spoštoval pravice etničnih Armencev v Gorskem Karabahu. Po njegovih besedah so iz Bakuja v regijo že poslali tudi humanitarno pomoč - gorivo, hrano in zdravila. Ob tem je tudi izrazil pričakovanje, da bo integracija Armencev iz Karabaha v azerbajdžansko družbo uspešna.
Po podatkih urada varuha človekovih pravic v Karabahu je število smrtnih žrtev eksplozije v skladišču goriva v Gorskem Karabahu naraslo na 68, 105 ljudi pogrešajo, skoraj 300 je bilo ranjenih. Zaradi Azerbajdžanske blokade v Gorskem Karabahu primanjkuje zdravil, reševanje pa je še otežila neprevoznost cest, ki so polne beguncev.
Odkar je Azerbajdžan za begunce v nedeljo, po desetmesečni popolni blokadi, odprl edino cesto, ki to armensko enklavo povezuje z Armenijo, je v to državo prispelo že več deset tisoč ljudi. Blokada je povzročila hudo pomanjkanje hrane, zdravil in goriva. Mnogi pričakujejo, da bodo zdaj že nekdanjo Republiko Arcah zapustili skoraj vsi njeni prebivalci. Azerbajdžan se je sicer zavezal, da bo ob integraciji Gorskega Karabaha spoštoval pravice Armencev, vendar prebivalci tem obljubam večinoma ne verjamejo ali pa nočejo postati del tuje države, ki bo razgradila njihove institucije in katere jezika ne govorijo.
Zgodovina nasilja
Gorski Karabah, kavkaška regija, ki jo od davnine naseljujejo pretežno Armenci, a leži na območju, ki pripada Azerbajdžanu, je bil že v začetku 20. stoletja jabolko spora med Armenijo in Azerbajdžanom. Razmere je umirila Sovjetska zveza, znotraj katere je imel Gorski Karabah status avtonomne regije v Azerbajdžanu. Po razpadu Sovjetske zveze je izbruhnila šest let trajajoča vojna, ki se je končala leta 1994, ko je regija prešla pod nadzor etničnih Armencev. Regijo je takrat zapustila večina tam živeče azerbajdžanske manjšine.
V drugi vojni leta 2020 je Azerbajdžan zavzel dele Gorskega Karabaha in si v celoti povrnil okoliško ozemlje. Po vojni je Rusija v regijo poslala mirovne sile, vendar je ruski vpliv v regiji med vojno v Ukrajini upadel, kar je opogumilo Azerbajdžan in njegovo glavno zaveznico Turčijo. V bliskovitem napadu 19. septembra so Azerbajdžanske sile v enem dnevu porazile enote separatistične republike.
