Erdoğan v parlamentu: Morilcem hočemo soditi v Turčiji
Turški predsednik je prepričan, da je šlo za politični umor, in pri tem dvomi o nedolžnosti kronskega princa.
Odpri galerijo
Perdsednik Erdoğan je dejal, da bodo odgovorne privedli pred roko pravico. FOTO: Handout
Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan je v parlamentu dal izjavo o umoru Džamala Hašodžija. Najprej je izrazil sožalje novinarjevim bližnjim, nato pa izdal, da sta bili v njegovo smrt vpleteni dve skupini savdskih agentov. Pred dnevi je v Turčijo po njegovih besedah pripotovala skupina devetih ljudi, vključno z generali, a to bodo morale podrobno pojasniti savdske oblasti.
Poudaril je še, da po tem, ko je novinar vstopil v prostore veleposlaništva, od njega ni bilo več nobenega glasu. Njegova zaročenka je menda sporočila, da je pridržan proti svoji volji. Potem ko so novinarja ubili, so menda najeli njegovega dvojnika in tako poskušali prikriti tragično smrt. Dan pred njegovim umorom so menda trije savdski agenti opazovali gozd v bližini. Vse skupaj nakazuje, da je šlo za politični umor.
Turška oblast po Erdoğanovih besedah razmišlja o diplomatskih ukrepih proti Savdski Arabiji, bodo pa počakali na uradne rezultate preiskave. Po dogovoru s savdskim kraljem bodo ustanovili skupino, ki bo bedela nad preiskavo. Skupina 15 ljudi, odgovornih za napad, bo zagotovo privedena pred roko pravice, je obljubil Erdoğan.
Vsem udeleženim v smrtonosni napad bi radi sodili v Turčiji, saj se je tu zgodil umor. O tem bomo seveda razpravljali s savdskimi oblastmi, je še dodal predsednik v parlamentu. Pomenljiva za Erdoğana je bila njegova izjava o tem, kdo je odgovoren za umor, navaja Guardian.
»Ne dvomim o nedolžnosti kralja Salmana,« je dejal predsednik, ni pa pri tem omenil kronskega princa Mohameda bin Salmana.
Predsednik je že včeraj dejal, da bodo umor, ki je šokiral svetovno javnost, podrobno preiskali. Sodelovali bodo tudi s tujimi preiskovalci, če se bodo ti odločili vstopiti v preiskavo. Predsednikov nagovor se je časovno ujel s konferenco v Riadu, na kateri bi se morala zbrati vsa svetovna gospodarska smetana. Po umoru je obisk odpovedalo precej medijskih hiš in uglednih ekonomistov.
Savdskega novinarja so nazadnje videli živega 2. oktobra, ko je vstopil v prostore savdskega veleposlaništva v Istanbulu. Potem se je za njim izgubila vsaka sled. Savdska oblast se je na začetku od njegovega izginotja distancirala, pred dnevi pa vendarle priznala, da je Hašodžija umorila skupina 15 posebnih agentov. Princ Mohamed bin Salman vpletenost v umor zanika. V bližini savdske ambasade so sicer našli zapuščeno vozilo, črn mercedes, ki pripada kraljevini.
Turški časnik Sabah poroča, da za operacijo domnevno stoji visoki konzularni ataše Ahmed Abdullah al-Muzaini, ki je v Istanbul prispel dan pred Hašodžijevim umorom. Menda deluje po navodilih Ahmeda Assirija, namestnika vodje savdske obveščevalne službe, ki so ga včeraj odstavili z omenjenega položaja.
Muzaini je v Riad pripotoval dan zatem, ko je Hašodži prvič obiskal savdsko veleposlaništvo, se pravi 28. septembra. Riad je zapustil okrog 21. ure na dan novinarjevega umora.
Kot so pokazale ugotovitve, so novinarja najprej mučili, pretepli, nato pa njegovo truplo razkosali, so poročali turški mediji. Savdske oblasti so sprva trdile, da so agenti Hašodžija ubili »po nesreči«, češ da jim je spodletelo mučenje. A so mnogi prepričani v nasprotno – da so pripadniki specialnih enot v Istanbul prispeli zato, da 59-letnega ostrega kritika savdske vlade umorijo.
Da povsem hladnokrvne pri vsem tem niso niti ZDA – spomnimo, Trump je savdski različici zgodbe najprej povsem verjel, nato pa umor obsodil, a dejal, da upa, da vanj ni vpleten kronski princ –, kaže dejstvo, da je v Ankaro danes pripotovala direktorica ameriške obveščevalne agencije Cia Gina Haspel. Od Turkov naj bi pridobila informacije, s katerimi razpolagajo. Že kak dan po umoru so Turki namreč sporočili, da imajo avdioposnetek Hašodžijevega umora.
Mohamed bin Salman je sicer Trumpov glavni zagovornik na Srednjem vzhodu, a ameriški predsednik je včeraj izrazil nejevoljo zaradi pomanjkljivih informacij, ki so jih Savdijci delili s svetom po umoru. Novinarje, ki se udeležujejo konference, poimenovane tudi Davos v puščavi, so obvestili, da princ danes ne bo govoril.
Mednarodna zveza novinarjev je v ponedeljek na sedežu ZN v New Yorku sprožila kampanjo za konvencijo, s katero bi zaščitili medijske delavce po vsem svetu. Kot so povedali, je cilj kampanje končati nekaznovanje kršitev pravic teh delavcev, in to v času ogorčenja mednarodne skupnosti zaradi umora Džamala Hašodžija.
Mednarodna zveza novinarjev s kratico IFJ in sedežem v Bruslju združuje okoli 600.000 novinarjev iz 187 sindikatov oziroma združenj iz več kot 140 držav, tudi Slovenije, in je glas medijskih delavcev pri ZN, navaja STA.
Kot je povedal njen generalni sekretar Anthony Bellanger, so se ponedeljkovega srečanja ob sprožitvi kampanje na sedežu ZN udeležili predstavniki 15 držav, med njimi Grčije, Rusije, Pakistana, Peruja, Italije in Tunizije.
S kampanjo namerava IFJ mobilizirati več držav, ki bi nato njihovo stvar sprožile v Generalni skupščini ZN – edinem organu, ki lahko sproži postopek za sprejetje mednarodne konvencije. IFJ je kampanjo sprožil prav v časih, ko svet pretresa novica o umoru savdskega novinarja Hašodžija. Njegov primer je znova opozoril na težave, s katerimi se soočajo številni novinarji, ki so zaradi svojega dela deležni groženj, nadlegovanj, so napadeni ali celo ubiti.
Organizatorji kampanje poudarjajo, da ne moremo več križem rok čakati, da se zgodi nov umor. Samo lani je bilo na svetu ubitih 82 novinarjev, le desetina teh smrti je predmet preiskave. »Žrtvam se lahko najbolje poklonimo tako, da se neuklonljivo mobiliziramo in neutrudno delamo za odpravo sence nekaznovanosti, ki že močno predolgo visi nad novinarstvom,« je poudaril Bellanger.
Poudaril je še, da po tem, ko je novinar vstopil v prostore veleposlaništva, od njega ni bilo več nobenega glasu. Njegova zaročenka je menda sporočila, da je pridržan proti svoji volji. Potem ko so novinarja ubili, so menda najeli njegovega dvojnika in tako poskušali prikriti tragično smrt. Dan pred njegovim umorom so menda trije savdski agenti opazovali gozd v bližini. Vse skupaj nakazuje, da je šlo za politični umor.
Ne dvomi o kraljevi nedolžnosti. Nič pa o princu ...
Turška oblast po Erdoğanovih besedah razmišlja o diplomatskih ukrepih proti Savdski Arabiji, bodo pa počakali na uradne rezultate preiskave. Po dogovoru s savdskim kraljem bodo ustanovili skupino, ki bo bedela nad preiskavo. Skupina 15 ljudi, odgovornih za napad, bo zagotovo privedena pred roko pravice, je obljubil Erdoğan.
Vsem udeleženim v smrtonosni napad bi radi sodili v Turčiji, saj se je tu zgodil umor. O tem bomo seveda razpravljali s savdskimi oblastmi, je še dodal predsednik v parlamentu. Pomenljiva za Erdoğana je bila njegova izjava o tem, kdo je odgovoren za umor, navaja Guardian.
»Ne dvomim o nedolžnosti kralja Salmana,« je dejal predsednik, ni pa pri tem omenil kronskega princa Mohameda bin Salmana.
Džamala Hašodžija so nazadnje videli živega 2. oktobra letos. FOTO: Virginia Mayo/Ap
Predsednik je že včeraj dejal, da bodo umor, ki je šokiral svetovno javnost, podrobno preiskali. Sodelovali bodo tudi s tujimi preiskovalci, če se bodo ti odločili vstopiti v preiskavo. Predsednikov nagovor se je časovno ujel s konferenco v Riadu, na kateri bi se morala zbrati vsa svetovna gospodarska smetana. Po umoru je obisk odpovedalo precej medijskih hiš in uglednih ekonomistov.
Savdskega novinarja so nazadnje videli živega 2. oktobra, ko je vstopil v prostore savdskega veleposlaništva v Istanbulu. Potem se je za njim izgubila vsaka sled. Savdska oblast se je na začetku od njegovega izginotja distancirala, pred dnevi pa vendarle priznala, da je Hašodžija umorila skupina 15 posebnih agentov. Princ Mohamed bin Salman vpletenost v umor zanika. V bližini savdske ambasade so sicer našli zapuščeno vozilo, črn mercedes, ki pripada kraljevini.
Turški časnik Sabah poroča, da za operacijo domnevno stoji visoki konzularni ataše Ahmed Abdullah al-Muzaini, ki je v Istanbul prispel dan pred Hašodžijevim umorom. Menda deluje po navodilih Ahmeda Assirija, namestnika vodje savdske obveščevalne službe, ki so ga včeraj odstavili z omenjenega položaja.
Muzaini je v Riad pripotoval dan zatem, ko je Hašodži prvič obiskal savdsko veleposlaništvo, se pravi 28. septembra. Riad je zapustil okrog 21. ure na dan novinarjevega umora.
Turški predsednik zahteva podrobno preiskavo tragične smrti novinarja. FOTO: Adem Altan/Afp
Kot so pokazale ugotovitve, so novinarja najprej mučili, pretepli, nato pa njegovo truplo razkosali, so poročali turški mediji. Savdske oblasti so sprva trdile, da so agenti Hašodžija ubili »po nesreči«, češ da jim je spodletelo mučenje. A so mnogi prepričani v nasprotno – da so pripadniki specialnih enot v Istanbul prispeli zato, da 59-letnega ostrega kritika savdske vlade umorijo.
Da povsem hladnokrvne pri vsem tem niso niti ZDA – spomnimo, Trump je savdski različici zgodbe najprej povsem verjel, nato pa umor obsodil, a dejal, da upa, da vanj ni vpleten kronski princ –, kaže dejstvo, da je v Ankaro danes pripotovala direktorica ameriške obveščevalne agencije Cia Gina Haspel. Od Turkov naj bi pridobila informacije, s katerimi razpolagajo. Že kak dan po umoru so Turki namreč sporočili, da imajo avdioposnetek Hašodžijevega umora.
Mohamed bin Salman je sicer Trumpov glavni zagovornik na Srednjem vzhodu, a ameriški predsednik je včeraj izrazil nejevoljo zaradi pomanjkljivih informacij, ki so jih Savdijci delili s svetom po umoru. Novinarje, ki se udeležujejo konference, poimenovane tudi Davos v puščavi, so obvestili, da princ danes ne bo govoril.
Svetovna javnost je bila ogoročena nad novico o grozljivi smrti. FOTO: Jacquelyn Martin/Ap
Novinarji zahtevajo konvencijo za zaščito medijskih delavcev
Mednarodna zveza novinarjev je v ponedeljek na sedežu ZN v New Yorku sprožila kampanjo za konvencijo, s katero bi zaščitili medijske delavce po vsem svetu. Kot so povedali, je cilj kampanje končati nekaznovanje kršitev pravic teh delavcev, in to v času ogorčenja mednarodne skupnosti zaradi umora Džamala Hašodžija.
Mednarodna zveza novinarjev s kratico IFJ in sedežem v Bruslju združuje okoli 600.000 novinarjev iz 187 sindikatov oziroma združenj iz več kot 140 držav, tudi Slovenije, in je glas medijskih delavcev pri ZN, navaja STA.
Kot je povedal njen generalni sekretar Anthony Bellanger, so se ponedeljkovega srečanja ob sprožitvi kampanje na sedežu ZN udeležili predstavniki 15 držav, med njimi Grčije, Rusije, Pakistana, Peruja, Italije in Tunizije.
S kampanjo namerava IFJ mobilizirati več držav, ki bi nato njihovo stvar sprožile v Generalni skupščini ZN – edinem organu, ki lahko sproži postopek za sprejetje mednarodne konvencije. IFJ je kampanjo sprožil prav v časih, ko svet pretresa novica o umoru savdskega novinarja Hašodžija. Njegov primer je znova opozoril na težave, s katerimi se soočajo številni novinarji, ki so zaradi svojega dela deležni groženj, nadlegovanj, so napadeni ali celo ubiti.
Organizatorji kampanje poudarjajo, da ne moremo več križem rok čakati, da se zgodi nov umor. Samo lani je bilo na svetu ubitih 82 novinarjev, le desetina teh smrti je predmet preiskave. »Žrtvam se lahko najbolje poklonimo tako, da se neuklonljivo mobiliziramo in neutrudno delamo za odpravo sence nekaznovanosti, ki že močno predolgo visi nad novinarstvom,« je poudaril Bellanger.
