Evropa je žrtev Trumpove gorjače

Kako utegne EU občutiti posledice destabilizacije.
Fotografija: Emmanuel Macron, Angela Merkel in Donald Trump. FOTO: AFP
Odpri galerijo
Emmanuel Macron, Angela Merkel in Donald Trump. FOTO: AFP

Bruselj – Vsi pozivi vodilnih predstavnikov EU, niti obiska nemške kanclerke Angele Merkel in francoskega predsednika Emmanuela Macrona v Beli hiši, niso odvrnili predsednika ZDA Donalda Trumpa od izstopa iz iranskega jedrskega sporazuma.

Čeprav je bila odločitev pričakovana, je vznemirila Unijo. V uradnih odzivih je bilo poudarjeno obžalovanje in zaskrbljenost. Evropska diplomacija je vložila veliko energije v njegovo sklenitev in od njega si je veliko obetala. Po Trumpovi objavi odločitve o izstopu ga je zunanjepolitična predstavnica Unije Federica Mogherini razglasila za »enega največjih dosežkov diplomacije do zdaj«. Ker sporazum z Iranom ni dvostranski, ga ena država ne more enostransko preklicati. EU bo nadaljevala njegovo izvajanje, dokler bo Iran spoštoval zaveze.

EU razume sporazum kot osrednji element preprečevanja širjenja jedrskega orožja. Še več, od »spirale« jedrskega oboroževanja na Bližnjem vzhodu kot posledici propada sporazuma bi se varnostna tveganja za Evropo najbolj povečala. EU bo s Kitajsko in Rusijo predvidoma nadaljevala prizadevanja za preživetje sporazuma z Iranom in preprečevanje širjenja jedrskega orožja na Bližnjem vzhodu. Po drugi strani je Trumpova odločitev po carinah na jeklo in aluminij, ki bodo izvzete le do konca meseca – še en udarec enotnosti Zahoda.

Tudi zato, ker bi posledice Trumpove odločitve utegnila občutiti evropska podjetja. Po sklenitvi sporazuma je njihovo poslovanje z islamsko republiko doživljalo razmah. Posebno kočljive so tako imenovane sekundarne sankcije, s katerimi bi Washington kaznoval podjetja iz EU, ki poslujejo z Iranom. Denimo: banke bi se ne glede na politiko evropskih vlad lahko povsem izločile iz poslov v Iranu, če bi zaradi tega občutile posledice na ameriškem trgu, ki je veliko večji in donosnejši.

Poveden nasvet ameriškega veleposlanika Nemčiji

Kakšna logika vodi Trumpa, je nakazal novi veleposlanik v Berlinu Richard Grenell, ki je že prvi delovni dan v Nemčiji, ob objavi izstopa iz sporazuma, nemškim podjetjem »svetoval«, naj prekinejo gospodarske povezave z Iranom. Trump bi se pri ponovni uveljavitvi sankcij utegnil odločiti za izjeme pri kaznovanju. A upanje, da se bodo v Washingtonu odločili za takšno rešitev, se utegne izkazati za lažno. Politika v članicah EU že tako ne more prepričati podjetij, naj ne glede na ameriške ukrepe nadaljujejo poslovanje v Iranu.

Glede odziva na sekundarne sankcije EU nima veliko manevrskega prostora. Ugiba se o aktualizaciji zakona izpred več kot dveh desetletij, s katerim so bile zagrožene kazni evropskim podjetjem, ki so ravnala skladno z ameriškimi sankcijami proti Iranu, Kubi in Libiji. Ravnanje ZDA, ki je s predpisi »eksteritorialno« urejalo poslovanje evropskih podjetij, je po uredbi EU iz leta 1996 v nasprotju z mednarodnim pravom.

Prizadetim evropskim podjetjem odškodnina

V evropskih gospodarskih združenjih pričakujejo od politike, naj zagotovi trdne rešitve za predvidljivo poslovanje. »EU je odločena, da ravna skladno s svojimi varnostnimi interesi in da zavaruje svoje gospodarske investicije,« je razglasila Mogherinijeva. Vsaj kratkoročno poskuša EU doseči, da se bo nadaljevalo njegovo izvajanje. Glavni izziv bo, kako zagotoviti Iranu, da bo imel po izstopu ZDA enake ali vsaj primerljive koristi od sporazuma. Tako bi imel še razloge za vztrajanje pri njem.

Logika sporazuma je odpravljanje sankcij in postopna normalizacija gospodarskih odnosov v zameno za stroge omejitve in mednarodno nadziranje jedrskega programa. Že takoj na začetku tedna se bodo zunanji ministri treh članic EU (Francije, Nemčije, Združenega kraljestva), ki so sopodpisale sporazum, srečali z iranskimi predstavniki. Evropski odziv na odločitev ZDA, ki utegne še poglobiti destabilizacijo sosednje regije, bo ena od tem vrha EU čez teden dni v Sofiji, ki bo sicer posvečen Zahodnemu Balkanu.

Unija opozarja, da je Iran do zdaj izpolnjeval zaveze, kar je mednarodna agencije za jedrsko varnost potrdila v desetih zaporednih poročilih. Če jih ne bi, bi EU že tako morala sprejemati ukrepe proti njemu. Pod črto: odnosi Unije in ZDA se po Trumpovi odločitvi o Iranu še zaostrujejo. Niti največji optimisti na stari celini tega ne vidijo kot priložnost za nov, boljši sporazum s Teheranom, ki bi vključeval še druge stvari, vključno z njegovo vlogo pri destabilizaciji v širši regiji (Iraku, Libanonu, Siriji).

Komentarji: