Evropa z rekordnim odzivom, malo glasov iz Slovenije
Spletno anketo o smiselnosti premikanja urnih kazalcev je izpolnilo že več kot 1,16 milijona ljudi.
Odpri galerijo
Državljani EU lahko do 16. avgusta v spletni anketi povedo, ali so za premik ure dvakrat na leto in kateri čas (poletni ali zimski) jim bolj ustreza. FOTO: Matej Družnik
Ljubljana – Na slabi polovici javnega posvetovanja, ki ga je evropska komisija začela 4. julija, da bi zbrala mnenja državljanov, ali je smiselno premikati urne kazalce dvakrat na leto in kateri čas (poletni ali zimski) jim bolj ustreza, je izpolnilo spletno anketo več kot 1,16 milijona ljudi.
Množičen odziv je bil tako nepričakovan, da je v prvih dneh klonil strežnik, na katerem deluje spletna stran. Na dan rekordnega obiska je anketo s petimi vprašanji izpolnilo 220.000 ljudi, kar kaže, da premikanje urnih kazalcev vpliva na vsakogar od nas. Največ odzivov je doslej prišlo iz Nemčije in Španije, je povedala evropska komisarka za promet , ki poziva državljanke in državljane v državah članicah k izpolnitvi ankete, »da bi dobili resničen impulz z vseh strani«. Glasovi iz Slovenije so še slabo zastopani, zato komisarka vabi našo državo k aktivni vključitvi v posvetovanje, saj »komisija potrebuje tudi njeno mnenje«. Interes za soodločanje o tej temi pri nas obstaja, je prepričana. »Morda ljudje še niso dobili pravilne informacije.« Spletno anketo je mogoče izpolniti do 16. avgusta.
Ali se doslej prejeti odgovori nagibajo k ohranitvi zdajšnje ureditve, torej premiku ure dvakrat na leto, ali k ukinitvi te prakse, ni hotela izdati, saj se rezultati dnevno spreminjajo. Obljubila pa je, da bo komisija rezultate ankete vzela resno. »To je uradni javni posvet z državljankami in državljani. Skladno s končnim rezultatom bo komisija ukrepala.«
Komisija se je odločila za javni posvet o ureditvi poletnega časa, ker redno prejema odzive državljanov, v katerih navajajo negativne vplive na zdravje zaradi spremembe časa (pomanjkanje spanja) in druge negativne posledice. Vendar nekateri hkrati pozivajo k ohranitvi sedanjega režima, saj menijo, da ima pozitivne učinke. Nekatere države članice so se z vprašanjem o poletnem času pred kratkim pisno obrnile na komisijo. Finska je denimo predlagala odpravo premikanja ure dvakrat na leto, Litva pa je pozvala k spremembi sedanjega režima ter upoštevanju regionalnih in zemljepisnih razlik.
Na komisijo je pritisnil tudi evropski parlament, ki ji je s sprejetjem resolucije februarja naložil, naj prouči direktivo o poletnem času in po potrebi pripravi ustrezne spremembe. Raziskave o vplivih uvedbe poletnega časa kažejo pogosto nasprotujoče si rezultate za posamezna področja. Dokazano je bilo, da so prihranki energije, ki so bili eden glavnih razlogov za uvedbo poletnega časa, zanemarljivi. Dokazi o splošnih zdravstvenih učinkih so še vedno nejasni. Na promet pa premikanje ure vpliva negativno. Ta sektor je tudi eden glavnih pobudnikov odprave zdajšnje ureditve oziroma se zavzema samo za en čas.
Razlike v naklonjenosti premikanju ure so povezane tudi z zemljepisno lego držav članic. Severne države, v katerih so razmeroma velike sezonske spremembe v dnevni svetlobi med letom z dolgimi zimskimi nočmi in kratkimi dnevi ter dolgimi poletnimi dnevi in kratkimi nočmi, so načeloma za ukinitev poletnega časa. Države na skrajnem jugu Evrope, kjer se dolžina dnevne svetlobe med nočjo in dnevom med letom skoraj ne spreminja, pa so bolj naklonjene ohranitvi premikanja ure.
Po koncu javnega posvetovanja bo komisija analizirala odzive, jih predstavila javnosti, evropskemu parlamentu in svetu EU, nato se bo odločila bodisi za predlog nove zakonodaje bodisi za ohranitev zdajšnje ureditve.
Možnosti je po besedah komisarke Violete Bulc več. Ena je ukinitev spreminjanja časa in sprejetje zgolj poletnega ali zimskega. Druga možnost je ohranitev zdajšnjega premikanja kazalcev dvakrat na leto, tretja pa, da se države članice na zadnji možen dan menjave časa odločijo, ali želijo imeti poletni ali zimski čas. »Že danes imamo v EU različne časovne pasove, zato to ne bi smelo negativno vplivati na dogajanje v prometu in drugih poslovnih segmentih. Nujno pa moramo imeti enotno evropsko odločitev,« je poudarila. Da je treba enoten časovni režim v EU ohraniti tudi po morebitni ukinitvi spremembe časa dvakrat na leto, je v resoluciji poudaril tudi evropski parlament.
Anketo lahko izpolnite TUKAJ
Množičen odziv je bil tako nepričakovan, da je v prvih dneh klonil strežnik, na katerem deluje spletna stran. Na dan rekordnega obiska je anketo s petimi vprašanji izpolnilo 220.000 ljudi, kar kaže, da premikanje urnih kazalcev vpliva na vsakogar od nas. Največ odzivov je doslej prišlo iz Nemčije in Španije, je povedala evropska komisarka za promet , ki poziva državljanke in državljane v državah članicah k izpolnitvi ankete, »da bi dobili resničen impulz z vseh strani«. Glasovi iz Slovenije so še slabo zastopani, zato komisarka vabi našo državo k aktivni vključitvi v posvetovanje, saj »komisija potrebuje tudi njeno mnenje«. Interes za soodločanje o tej temi pri nas obstaja, je prepričana. »Morda ljudje še niso dobili pravilne informacije.« Spletno anketo je mogoče izpolniti do 16. avgusta.
Ali se doslej prejeti odgovori nagibajo k ohranitvi zdajšnje ureditve, torej premiku ure dvakrat na leto, ali k ukinitvi te prakse, ni hotela izdati, saj se rezultati dnevno spreminjajo. Obljubila pa je, da bo komisija rezultate ankete vzela resno. »To je uradni javni posvet z državljankami in državljani. Skladno s končnim rezultatom bo komisija ukrepala.«
Infografika Delo
Mešani rezultati
Komisija se je odločila za javni posvet o ureditvi poletnega časa, ker redno prejema odzive državljanov, v katerih navajajo negativne vplive na zdravje zaradi spremembe časa (pomanjkanje spanja) in druge negativne posledice. Vendar nekateri hkrati pozivajo k ohranitvi sedanjega režima, saj menijo, da ima pozitivne učinke. Nekatere države članice so se z vprašanjem o poletnem času pred kratkim pisno obrnile na komisijo. Finska je denimo predlagala odpravo premikanja ure dvakrat na leto, Litva pa je pozvala k spremembi sedanjega režima ter upoštevanju regionalnih in zemljepisnih razlik.
Na komisijo je pritisnil tudi evropski parlament, ki ji je s sprejetjem resolucije februarja naložil, naj prouči direktivo o poletnem času in po potrebi pripravi ustrezne spremembe. Raziskave o vplivih uvedbe poletnega časa kažejo pogosto nasprotujoče si rezultate za posamezna področja. Dokazano je bilo, da so prihranki energije, ki so bili eden glavnih razlogov za uvedbo poletnega časa, zanemarljivi. Dokazi o splošnih zdravstvenih učinkih so še vedno nejasni. Na promet pa premikanje ure vpliva negativno. Ta sektor je tudi eden glavnih pobudnikov odprave zdajšnje ureditve oziroma se zavzema samo za en čas.
Evropska komisarka za promet Violeta Bulc je poudarila, da je nujna enotna evropska odločitev. FOTO: Mavric Pivk
Za enoten časovni režim
Razlike v naklonjenosti premikanju ure so povezane tudi z zemljepisno lego držav članic. Severne države, v katerih so razmeroma velike sezonske spremembe v dnevni svetlobi med letom z dolgimi zimskimi nočmi in kratkimi dnevi ter dolgimi poletnimi dnevi in kratkimi nočmi, so načeloma za ukinitev poletnega časa. Države na skrajnem jugu Evrope, kjer se dolžina dnevne svetlobe med nočjo in dnevom med letom skoraj ne spreminja, pa so bolj naklonjene ohranitvi premikanja ure.
Po koncu javnega posvetovanja bo komisija analizirala odzive, jih predstavila javnosti, evropskemu parlamentu in svetu EU, nato se bo odločila bodisi za predlog nove zakonodaje bodisi za ohranitev zdajšnje ureditve.
Možnosti je po besedah komisarke Violete Bulc več. Ena je ukinitev spreminjanja časa in sprejetje zgolj poletnega ali zimskega. Druga možnost je ohranitev zdajšnjega premikanja kazalcev dvakrat na leto, tretja pa, da se države članice na zadnji možen dan menjave časa odločijo, ali želijo imeti poletni ali zimski čas. »Že danes imamo v EU različne časovne pasove, zato to ne bi smelo negativno vplivati na dogajanje v prometu in drugih poslovnih segmentih. Nujno pa moramo imeti enotno evropsko odločitev,« je poudarila. Da je treba enoten časovni režim v EU ohraniti tudi po morebitni ukinitvi spremembe časa dvakrat na leto, je v resoluciji poudaril tudi evropski parlament.
Direktiva o poletnem času
V EU ureditev poletnega časa velja od leta 1980. Določa jo direktiva o poletnem času, ki je bila sprejeta leta 2001. Po njej se poletni čas v državah članicah začne zadnjo nedeljo v marcu in konča zadnjo nedeljo v oktobru.
V EU ureditev poletnega časa velja od leta 1980. Določa jo direktiva o poletnem času, ki je bila sprejeta leta 2001. Po njej se poletni čas v državah članicah začne zadnjo nedeljo v marcu in konča zadnjo nedeljo v oktobru.
