Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Svet

Evropski promet se opoteka na poti posodobitve

Evropska komisarka Bulčeva predstavila še zadnji veliki projekt za varno, čisto in avtonomno mobilnost.
Tretji sveženj za mobilnost je zadnji veliki projekt evropske komisarke za promet Violete Bulc pred iztekom njenega mandata jeseni prihodnje leto. FOTO: Uroš Hočevar/Delo
Tretji sveženj za mobilnost je zadnji veliki projekt evropske komisarke za promet Violete Bulc pred iztekom njenega mandata jeseni prihodnje leto. FOTO: Uroš Hočevar/Delo
18. 5. 2018 | 06:00
5:23
Bruselj – Nič smrtnih žrtev, nič izpustov, nič birokracije. To je vizija treh ničel evropske komisarke za promet Violete Bulc na področju mobilnosti v EU kot enega od osrednjih spodbujevalcev gospodarske rasti in odpiranje delovnih mest.

Bulčeva je po začetku mandata jeseni 2014 najprej pripravila strategijo za aviacijo in sveženj za bolj poenoten, »evropski« železniški sistem. Največje delo so bili nato trije svežnji za mobilnost. V prvem iz lanske pomladi so bila osrednji del socialna vprašanja, ki v postopkih sprejemanja v EU ostajajo kočljiva politična tema. Bogate članice želijo več omejitev za tovornjakarje z vzhoda s sklicevanjem na socialne standarde. Želja Bruslja je, da bi pri uveljavljanju direktive o napotenih delavcih izjema za tovornjakarje veljala ne le v tranzitu, ampak za nekaj dni vožnje na mesec tudi v mednarodnem prometu.

Osrednji del drugega svežnja je manj izpustov za avtomobile. Tretji sveženj, ki ga je predstavila podpredsedniku za energetsko unijo Marošu Šefčoviču in komisarju za energijo Miguelu Ariasu Cañetu, je komisarkin zadnji velik projekt pred iztekom mandata jeseni prihodnje leto. Njegovo bistvo je: čista, varna in avtonomna« mobilnost. »Nesreče s smrtnimi žrtvami in onesnaževanje niso več samoumevne in sprejemljive,« je Bulčeva opisala spremenjen odnos družbe do prometa. Število smrtnih žrtev se je od leta 2001 sicer za polovico zmanjšalo, a lani je življenje na evropski cestah izgubilo 25.300 ljudi, 137.000 pa jih je bilo hudo poškodovanih.
 

Napredne varnostne rešitve


Socialno-gospodarski strošek nesreč je po bruseljskih ocenah 120 milijard evrov na leto. Četudi nekateri, predvsem dražji avtomobili že imajo napredne varnostne rešitve, evropska komisija predlaga, da bi vsi novi modeli v treh letih morali imeti enajst naprednih varnostnih elementov, kakršen je, denimo, sistem za ohranjanje voznega pasu. Takšne rešitve zmanjšujejo možnosti za človeške napake, ki so glavni vzrok nesreč. Po ocenah evropske komisije bodo dodatne zahteve imele majhen ali nikakršen vpliv na ceno vozil.

Poleg tega bodo članice morale narediti pregled cest in ugotoviti črne točke. To bodo nato upoštevali pri odločanju za financiranje. Za tak korak so se odločili, ker se je začelo povečevati število žrtev na regionalnih cestah. Med žrtvami so najpogosteje kolesarji in pešci. V predlaganem svežnju naj spodbujali naložbe za zaščito železniških prehodov. V Sloveniji bi s 450 milijoni evrov, ki so na razpolago, po mnenju Bulčeve lahko financirali prilagajanje železniške infrastrukture, digitalizacijo (tudi signalizacijo) in uvajanje pametnih prometnih sistemov s poudarkom na varnosti.
 

Prizadevanja za zmanjšanje izpustov v prometu


Glede na velik delež izpustov toplogrednih plinov iz prometa se bo uspeh Bulčeve meril v učinkovitosti prizadevanj za njihovo zniževanje. V tretjem svežnju so prvič določeni cilji za izpuste CO2 za tovornjake. Do leta 2025 naj bi se v primerjavi z letom 2019 znižali za 15 odstotkov. To naj bi dosegli že z manjšimi tehničnimi rešitvami. Bruselj predlaga še rešitve za bolj aerodinamične tovornjake in boljše označbe pnevmatik. Za leto 2030 predlagajo okvirni cilj minus 30 odstotkov. Ko bo leta 2020 pripravljena ocena ukrepov, bodo predvidoma postavljeni še cilji za avtobuse in kombije.

Poleg tega želijo spodbuditi napredek pri razvoju akumulatorjev. Kljub zmerni ambicioznosti bruseljskih načrtov v evropskih Zelenih niso zadovoljni. Predvsem pri tovornjakih, ki povzročajo več kot petino izpustov, bi po njihovem mnenju morali narediti več, da bi dosegali cilje pariškega podnebnega sporazuma. »EU mora spremeniti smer in zelo pospešiti razogličenje transportnega sektorja,« je sporočil evropski poslanec Zelenih Claude Turmes. Pri težkih komercialnih vozilih bi morali do leta 2030 izpuste znižati za 45 odstotkov in 20 let pozneje skleniti razogličenje.
 

Proti onesnaženosti zraka


Evropska komisija želi prisiliti članice, da naredijo več proti onesnaženosti zraka. Po njihovih izračunih je z njim v EU povezanih 400.000 prezgodnjih smrti. Komisar za okolje Karmenu Vella je sporočil, da so po dolgoletnih razpravah začeli postopek tožbe pred sodiščem EU proti Franciji, Italiji, Madžarski, Nemčiji, Romuniji in Združenemu kraljestvu. Bruselj šesterici očita, da ni naredila dovolj za znižanje ravni dušikovih oksidov pod zahtevane mejne vrednosti. V Nemčiji, denimo, je lani kar 66 mest imelo previsoke vrednosti.

Dušikovi oksidi (NOx) so posebno kočljiva tema od izbruha škandala z manipulacijami pri izpustih Volkswagnovih dizlov.

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine