Evropsko tožilstvo gre nad korupcijo belih ovratnikov
Evropsko javno tožilstvo (EJT) si bo pod vodstvom Laure Kövesi prizadevalo intenzivno delovati proti kriminalu belih ovratnikov, njegovim povezavam z organiziranim kriminalom in korupcijo. To je v uvodu danes objavljenega poročila o delu v letu 2023 napovedala Romunka, ki si je že med delom v svoji domovini pridobila sloves odločne bojevnice proti korupciji.
Obseg goljufij, ki prizadenejo finančne interese EU, je po mnenju Laure Kövesi mogoče razložiti le z močno vključenostjo resno organiziranih kriminalnih skupin. Sklicujejo se na enega od skesancev, ki je povedal, da so goljufije z DDV lahke tarče, »saj ne tvegaš ničesar, moraš le poiskati računovodjo, dobrega pravnika in nekoga, ki ve, kako govoriti, pa lahko veliko zaslužiš«.
Selitve kriminala v šibkejše države
V takšnih goljufijah ni očitnih žrtev, ki bi prijavile takšna kazniva dejanja. Tudi njihov odmev v splošni javnosti ni velik. »Zato so poskusi zniževanja kazni in skrajšanje zastaralnih rokov za kriminal belih ovratnikov namesto povečanja kaznovalne moči pravosodja skrajno skrb vzbujajoči,« piše Laura Kövesi.
Opažajo, da organizirani kriminal financira operacije goljufanja z DDV z denarjem, ki ga skupine pridobijo z drugimi kriminalnimi dejavnostmi. Iste skupine perejo denar iz goljufij. Ko delujejo, v vsaki državi uporabijo posameznike s poznavanjem lokalnega trga, zakonodaje in poslovnih praks. Selijo se v države, kjer so zaznave in preiskovalne zmogljivosti šibkejše.
Zato Laura Kövesi opozarja, da se na terenu srečujejo s kriminalnimi skupinami, ki za zaščito svojih interesov uporabljajo najhujše nasilje, na razpolago pa imajo skoraj neomejena sredstva za podkupovanje demokratičnih institucij. Opozorila je, da obstaja povezava nevarnih tihotapcev drog in trgovcev z ljudmi z domnevno manj nevarnim kriminalom belih ovratnikov, ki »le« podkupuje in pere denar.
»Dokler ne razumemo te temeljne povezave, ne bomo mogli ustaviti rasti in širjenja resno organiziranih kriminalnih skupin,« je zapisala. Pravosodnim oblastem uspe na leto zaseči le 4,1 milijarde evrov, kar je v najboljšem primeru manj kot dva odstotka prihodkov organiziranega kriminala v EU, je opozorila.
Korak naprej od Falconeja
Predlagala je novo strategijo. Morali bi ne le »slediti denarju«, kot je bil slavni slogan italijanskega protimafijskega tožilca Giovannija Falconeja, temveč narediti še korak naprej. »Osredotočiti se na denar. Da bi resno zmanjšali zmogljivosti kriminalcev, bi morali iz enačbe črtati kriminal belih ovratnikov,« je zapisala.
EJT, ki ima sedež v Luxembourgu, je začel delovati leta 2021 in je že postal nepogrešljiv del pregona zlorab denarja EU. S preiskavami dviguje prah. Nazadnje je bilo na muhi kritik hrvaškega premiera Andreja Plenkovića. Zapleti so tudi pod novo vlado na Slovaškem. V času zadnje vlade Janeza Janše je bilo veliko težav z imenovanjem dveh delegiranih tožilcev iz Slovenije.
V poročilu o delu v letu 2023 ugotavljajo, da se je zavedanje o EJT okrepilo. Lani so od zasebnih strank prejeli 2494 prijav ali za 29 odstotkov več kot leto prej. Tudi pristojni nacionalni organ držav so zaznali za skoraj četrtino več goljufij na področju EU kot leto prej.
V Sloveniji lani 11 preiskav
V Sloveniji doslej še niso objavili informacij o nobeni odmevnejši preiskavi. Lani so odprli enajst preiskav v primerih s skupno ocenjeno škodo 5,4 milijona evrov. Aktivnih preiskav je 23, z ocenjeno škodo 46,1 milijona evrov. Vloženi sta bili dve obtožnici, ki vključujeta šest oseb.
Lani so v sodelujočih državah EU (to so že skoraj vse) odprli 1371 preiskav, skupno pa jih je bilo aktivnih 1927, z ocenjeno škodo v višini 19,2 milijarde evrov. Kar 59 odstotkov jih je povezanih z goljufijami z DDV. Po ocenah Europola goljufije z DDV na leto stanejo javne finance EU okoli 50 milijard evrov.
Več kot 200 preiskav je povezanih s financiranjem v okviru programa za okrevanje (NextGenerationEU) z ocenjeno škodo okoli 1,8 milijarde evrov. Na zahtevo tožilstva so bili izdani odloki za zamrznitev 1,5 milijarde evrov.
Tudi Poljska se bo pridružila
Na tožilstvu opozarjajo, da brez učinkovitega dela tako evropskega tožilstva kot nacionalnih organov ne bo mogoče zagotoviti uspešnega povračila tega denarja. V okviru 195 postopkov, sproženih lani, naj bi oblasti dobile vrnjenih 608 milijonov evrov.
Evropsko tožilstvo je pred tednom dni zaprosilo za zvišanje svojega proračuna. To je utemeljilo tako z vstopanjem novih držav (Poljske in morda Švedske) kot tudi s pospešitvijo izplačil iz programa za okrevanje. Za letošnje leto želijo zvišanje za 7,8 na skupno 79,7 milijona evrov.
Jaka Brezigar: V Sloveniji kar nekaj preiskav spremljamo z velikim zanimanjem
»V dveh, treh letih našega operativnega delovanja opažamo, da so kriminal belih ovratnikov in organizirane kriminalne združbe precej vpete ne samo v zatajitve davka na dodano vrednost, temveč tudi v primere goljufij na škodo EU,« je za Delo opozoril evropski tožilec iz Slovenije Jaka Brezigar. To, denimo, ugotavljajo tudi pri sredstvih iz programa za okrevanje. »Tega je vedno več, prav tako primerov pri evropskem javnem tožilstvu,« je pojasnil. Opozoril je tudi, da je vsak državni organ oziroma uradnik dolžan obvestiti evropsko javno tožilstvo o vsakem morebitnem kaznivem dejanju iz njihove pristojnosti.
Med članicami je največ primerov v nekaj državah, predvsem v Italiji in Nemčiji, ki ima ogromno najhujših kaznivih dejanj z DDV. Četudi v Sloveniji doslej še ni bilo večjih zadev, o katerih bi poročalo evropsko javno tožilstvo, bi lahko kmalu prišlo na dan kaj večjega. »V Sloveniji kar nekaj preiskav spremljamo z velikim zanimanjem in smo posebno pozorni nanje,« je opozoril Brezigar, ki deluje na sedežu evropskega javnega tožilstva v Luxembourgu. Zmeraj da se v zadevah daje prednost zaščiti interesa preiskave, ki ne bi smel biti prizadet z objavami.
Delegirana tožilca v Sloveniji pogosto sodelujeta z delegiranimi tožilci iz drugih držav, ki izvajajo preiskave. To po Brezigarjevih besedah zahteva velik del njunega delovnega časa, zlasti usklajevanje hišnih preiskav na terenu, aretacije, zasegi premoženja ... V Sloveniji so bile doslej vložene tri pravnomočne obtožnice, v enem primeru se je zadeva že končala z obsodbo na mariborskem sodišču (goljufija, vredna 31.300 evrov, v zvezi z nakupom naprav za proizvodnjo električne energije).
Veliko večji in odmevnejši so primeri na Hrvaškem, kjer deluje šest evropskih delegiranih tožilcev. Tam imajo tudi veliko več prijav in uvedenih preiskav. Po Brezigarjevi oceni je v interesu evropskega javnega tožilstva, da bi bile v njem vse države EU. S prihodom Poljske tožilstvo »pridobiva veljavo«. Varšava da je ugotovila, da jim evropsko javno tožilstvo prinaša dodano vrednost. Bo pa prihod velike države in veliko delegiranih tožilcev zahteval več denarja za delovanje evropskega javnega tožilstva, je pojasnil Brezigar. P. Ž.
