Generalka za obnovo parlamenta vseh parlamentov
Vstop v novo leto bo v britanski prestolnici tradicionalno pospremil zvok Big Bena. Prvič po začetku obnove pred štirimi leti bodo na silvestrovo vidne vse štiri številčnice, ki krasijo vrh Elizabetinega stolpa, kakor se od leta 2012 uradno glasi ime najbolj znane londonske znamenitosti. Obnovitvena dela bodo britanske davkoplačevalce na koncu stala več kot sto milijonov evrov, kar pa je drobiž v primerjavi s predvidenimi stroški obnove ostalih delov westminstrske palače, ki naj bi se pričela čez šest let.
Londončani so zvok Big Bena nazadnje slišali sredi novembra, ko so na Otoku zabeležili dan spomina na padle vojake Združenega kraljestva in držav Commonwealtha. V tem tednu ga bodo slišali večkrat: v sredo in v četrtek bo namreč opravljena vrsta preizkusov delovanja začasnega urnega mehanizma – zato, da bo na zadnji dan v letu vse potekalo gladko. Toda preizkusi se s tem ne bodo končali: tehniki jih načrtujejo tudi v prihodnjih mesecih, ko bodo na vrh Elizabetinega stolpa znova namestili originalni, enajst ton in pol težak viktorijanski mehanizem, sestavljen iz več kot tisoč delov, ki so ga zadnja leta restavrirali urarji iz Cumbrie.
Od spomladi bo, kakor navaja spletna stran britanskega parlamenta, prvič po letu 2017 vsake četrt ure znova mogoče slišati tudi originalno melodijo zvonjenja, ki jo poleg glavnega zvona, »velikega Bena«, visoko nad Westminstrom ustvarjajo štirje manjši zvonovi.
Največja obnova stolpa v njegovi zgodovini bi morala biti končana še letos, a se je zaradi pandemije covida-19 zavlekla. To je deloma vplivalo tudi na njeno ceno. Na koncu bo kar trikrat dražja od prvotne ocene. Stroški so v štirih letih iz 34 milijonov namreč zrasli na 106 milijonov evrov, predvsem zaradi kompleksnosti obnovitvenih del in izboljšanja sistemov požarne varnosti. Britanski proračun bo omenjeno razliko seveda brez težav pokril, toda zakonodajalce in vlado skrbi, da bo tudi načrtovana obnova ostalih delov westminstrske palače, v kateri domujeta spodnji in zgornji dom britanskega parlamenta, na koncu stala bistveno več in trajala bistveno dlje, kakor je bilo sprva predvideno. Zadeva je toliko bolj občutljiva, ker v igri niso več milijoni temveč milijarde evrov davkoplačevalskega denarja.
Obnova, ki se ji ne da izogniti
Prvotna ocena stroškov obnove najbolj znanega parlamenta na svetu je znašala 4,7 milijarde evrov. Toda kakor je ta teden poročal Sunday Times, utegne ta številka narasti na 16 milijard evrov. Poročanje časnika se nanaša na »najslabši scenarij« obnove, med katerim bi se poslanci obeh domov britanskega parlamenta morali iz stavbe izseliti za dve desetletji.
Verjetnost je, da bo na koncu obveljala katera od manj invazivnih alternativnih možnosti. Te bo spodnjemu domu parlamenta predvidoma v začetku prihodnjega leta predstavil posebni odbor za restavriranje westminstrske palače, na katerem sedijo poslanci, zgodovinarji in inženirji. Odbor je v zadnjem letu s pomočjo ekipe strokovnjakov opravil najbolj podroben popis vsega, kar je narobe s palačo, ki je bila sredi 19. stoletja zgrajena na pogorišču originalnega westminstrskega parlamenta. Prihodnje leto so načrtovani še pregledi same konstrukcije zgradbe, med katerimi bi lahko odkrili dodatne težave. Velika večina predvidenih stroškov bo na koncu izvirala iz menjave močno dotrajane električne, vodovne, plinske in kanalizacijske napeljave ter iz rekonstrukcije prostorov, tako da bodo ti dostopni tudi za invalide.
Čeprav se domala vsi strinjajo, da je spomeniško zaščitena palača nujno potrebna obnove in da se visokemu računu v nobenem primeru ne bo dalo izogniti, se politiki dobro zavedajo občutljivosti projekta, še posebno ob vrtoglavih številkah. Edino, kar jim gre na roko, je predvidena dolžina obnove, ki tako rekoč zagotavlja, da aktualni parlament oziroma aktualna vlada na koncu ne bosta nosila odgovornosti za morebitno naraščanje stroškov oziroma zamude pri izvedbi.
