Golobu se obeta prvi zakonodajni poraz
Novela zakona o Finančni upravi Republike Slovenije (Furs), ki naj bi med drugim uzakonila možnost, da davčna uprava brez odredbe sodišča v svojih finančnih preiskavah večjih davčnih prekrškov namešča sledilne naprave na vozila in blago, se vrača v državni zbor. Državni svet je namreč z 28 glasovi za in dvema proti na zakon izglasoval veto. Za vnovično potrditev pa je treba zbrati vsaj 46 poslanskih glasov.
Glede na to, da v SD in Levici, ki sta pred dnevi ob glasovanju o noveli v državnem zboru izrazila pomisleke in zakona nista podprla, proti pa so bili poslanci SDS in NSi, se zdi, da bo Robert Golob in njegovo Gibanje Svoboda doživelo svoj prvi zakonodajni poraz.
Ob vnovičnem glasovanju, kdaj bodo poslanci o noveli znova odločali sicer še ni jasno, namreč obe koalicijski stranki napovedujeta, da svojega stališča ne bosta spremenili, torej zakona ne bosta podprli. To pa pomeni, da Gibanje Svoboda samo ne more zbrati dovolj glasov za vnovično potrditev novele, saj poslanska skupina stranke šteje 41 poslancev.
Za državni svet je bila možnost namestitve sledilnih naprav zaradi možnih zlorab in kršenja človekovih pravic preveč sporna, zato so izglasovali odložilni veto, prvega v novem sklicu.
Odziv poslanske skupine SD
Poslanska skupina Socialnih demokratov je že v začetku zakonodajnega postopka opozarjala na sporen člen v Zakonu o finančni upravi in tako tudi na seji Državnega zbora zakona nismo podprli. Tudi pri ponovnem odločanju se stališče Poslanske skupine SD ne spreminja, so sporočili po izglasovanjem vetu..
Poslanec SD Predrag Baković že glasovanjem minuli teden v imenu poslanske skupine poudaril. »Socialni demokrati smo že v prvem branju tega zakona opozorili na člen, ki opredeljuje uporabo tehničnih sredstev za spremljanje prevoza blaga. Menimo, da gre za ukrep, ki je pravno lahko zelo vprašljiv in temu se je pridružilo kar nekaj pravnih ter drugih strokovnjakov. Ne gre toliko za uporabo te metode, kot take, temveč za to, kdo to odreja in kdo to nadzira. Odreja predstojnik organa, nadzira pa pravzaprav nihče in to je problematično."
Glede na številke o potencialni škodi za proračun, v katerega naj bi se prihodnje leto steklo skoraj 12 milijard evrov prihodkov, je vztrajanje vlade pri uvedbi možnosti tajnega sledenja vozilom in blagu v finančnih preiskavah brez odredbe sodišča nenavadno. Na eni strani gre namreč za velik poseg v pravice, ob zanemarljivi potencialni škodi za proračun, ki na leto po izračunih znaša le sedem milijonov evrov.
Glede novele so zelo ostri na odvetniški zbornici. Menijo, da je takšna ureditev nevarna in ogroža vladavino prava, ki naj bi bila temelj pravne in demokratične države. »Pri uporabi tajnih sredstev je nujno prej opraviti test sorazmernosti takšnega posega v človekove pravice ter uporabo podvreči predhodni neodvisni zunanji kontroli. Odvetniška zbornica se strinja, da morajo biti davčni postopki učinkoviti, vendar njihova učinkovitost nikakor ne sme iti na škodo človekovih pravic,« so zapisali. Predsednik zbornice Janez Starman na vprašanje o morebitni zahtevi po ustavni presoji odgovarja: »Ustavno presojo lahko zahteva precej širok krog upravičencev. Bomo videli, kako bo s sprejetjem spremembe zakona.«
Stroka proti, Gibanje Svoboda vztraja
Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik meni, da bi bilo ustrezneje, če bi za preprečevanje zlorab o uvedbi tajnega sledenja odločalo sodišče. Enako meni tudi nekdanji direktor Fursa Ivan Simič. Tudi pravni strokovnjak doktor Rajko Pirnat je, kot smo že pisali, dejal, da je »zadeva mejna« ter da bi bilo bolje, če bi o uporabi sredstev za tajno sledenje odločala oseba zunaj Fursa.
»O noveli zakona o Fursu pa zagotovo ne bomo znova odločali še letos,« je še prepričan vodja poslanske skupine največje koalicijske stranke. Optimističen je, da bodo do vnovičnega glasovanja prepričali poslance SD in Levice, da bi se premislili in zakon podprli. To je pomembno, še pravi Sajovic, saj je Slovenija v nedovoljeni trgovini s tobačnimi izdelki prvak v tem delu Evrope.
