Grožnja politične fragmentacije na Otoku raste
Laburistična stranka je razpadla na dva dela, ali enaka usoda čaka tudi konservativce?
Odpri galerijo
Je Jeremy Corbyn primeren kandidat za premiera? Njegovi nekdanji poslanci menijo, da ni. FOTO: Hannah Mckay/Reuters
Kakšna je prihodnost britanske politike po brexitu, je vprašanje, na katerega se ponuja vse več možnih odgovorov. Napete razmere v laburistični stranki kažejo, kako zelo je referendum o izstopu države iz EU spremenil politično krajino in povečal notranja neravnovesja, ki lahko v skrajnem primeru pripeljejo do popolne fragmentacije političnega prostora.
Največja britanska opozicijska stranka je danes razpadla na dva dela, po tem ko se je od laburistov poslovilo sedem proevropskih poslancev, razočaranih nad strankinimi stališči glede izstopa države iz EU, pa tudi nad svetovnonazorsko usmeritvijo, ki jo zagovarja njeno vodstvo na čelu z Jeremyjem Corbynom.
Po številu članom največja levosredinska politična stranka v Evropi že vrsto let doživlja krizo identitete, ki se je, kot kaže, dokončno prevesila v akutno fazo. Glavni, a še zdaleč ne edini razlog za to je brexit in vse težave povezane z njim. Poleg tega notranjo enotnost stranke najedajo tudi ideološki boji glede drugih pomembnih političnih, socialnih in ekonomskih tem ter težave z razraščanjem antisemitizma v njenih vrstah, na kar so v svojih odstopnih izjavah tudi spomnili uporniški poslanci.
Sedmerica je stranko obtožila vzdrževanja sistema »institucionaliziranega rasizma«, njenega voditelja Jeremyja Corbyna pa označila za grožnjo nacionalni varnosti in poudarila, da ta nikoli ne sme postati premier. Poslanci Chukka Umunna, Luciana Berger, Gavin Shuker, Angela Smith, Chris Leslie, Mike Gapes in Ann Coffey so med novinarsko konferenco, na kateri so napovedali oblikovanje nove neodvisne poslanske skupine, opozorili, da je bila stranka »ugrabljena s strani politične mašinerije radikalne levice« in vztrajali, da njeno vodstvo ni storilo dovolj za preprečitev brexita, ki mu nasprotuje večina poslancev in članov stranke.
Razkol, kakršnega na Otoku ne pomnijo že od začetka osemdesetih let prejšnjega stoletja, ko je manjša skupina laburistov, razočaranih nad strankino čedalje bolj radikalno levičarsko agendo, vrnila svoje članske izkaznice in ustanovila socialdemokratsko stranko (SDP) ter vanjo poskušala privabiti zmerne volivce levice, se je napovedoval dolgo časa. Laburisti so tako rekoč tekmovali z vladajočimi konservativci glede tega, katera stranka lahko dlje vzdrži oziroma preživi centrifugalne sile brexita.
Prva je klonila opozicija, kar pa seveda ne pomeni, da konservativcev na koncu procesa izstopa države iz EU ne čaka podobna usoda. Vladajoča stranka je ravno tako globoko razklana, njena prihodnost pa je v marsičem odvisna od tega, na kakšen način - urejen ali kaotičen - bo država izstopila iz EU. Ključno vprašanje, ki si ga zastavljajo britanski politični analitiki, je, ali lahko razkol seže tudi preko laburističnih vrst, in ali je to morda prvi korak v smeri nastanka nove proevropske politične stranke na Otoku, takšne, ki bi lahko že na naslednjih volitvah zagovarjala ohranitev najtesnejših možnih odnosov z EU ali celo razveljavitev brexita.
Največja britanska opozicijska stranka je danes razpadla na dva dela, po tem ko se je od laburistov poslovilo sedem proevropskih poslancev, razočaranih nad strankinimi stališči glede izstopa države iz EU, pa tudi nad svetovnonazorsko usmeritvijo, ki jo zagovarja njeno vodstvo na čelu z Jeremyjem Corbynom.
Po številu članom največja levosredinska politična stranka v Evropi že vrsto let doživlja krizo identitete, ki se je, kot kaže, dokončno prevesila v akutno fazo. Glavni, a še zdaleč ne edini razlog za to je brexit in vse težave povezane z njim. Poleg tega notranjo enotnost stranke najedajo tudi ideološki boji glede drugih pomembnih političnih, socialnih in ekonomskih tem ter težave z razraščanjem antisemitizma v njenih vrstah, na kar so v svojih odstopnih izjavah tudi spomnili uporniški poslanci.
Ugrabljena stranka
Sedmerica je stranko obtožila vzdrževanja sistema »institucionaliziranega rasizma«, njenega voditelja Jeremyja Corbyna pa označila za grožnjo nacionalni varnosti in poudarila, da ta nikoli ne sme postati premier. Poslanci Chukka Umunna, Luciana Berger, Gavin Shuker, Angela Smith, Chris Leslie, Mike Gapes in Ann Coffey so med novinarsko konferenco, na kateri so napovedali oblikovanje nove neodvisne poslanske skupine, opozorili, da je bila stranka »ugrabljena s strani politične mašinerije radikalne levice« in vztrajali, da njeno vodstvo ni storilo dovolj za preprečitev brexita, ki mu nasprotuje večina poslancev in članov stranke.
Skupina zdaj že nekdanjih laburističnih poslancev. FOTO: Daniel LEAL-OLIVAS / AFP
Nova sila na vidiku?
Razkol, kakršnega na Otoku ne pomnijo že od začetka osemdesetih let prejšnjega stoletja, ko je manjša skupina laburistov, razočaranih nad strankino čedalje bolj radikalno levičarsko agendo, vrnila svoje članske izkaznice in ustanovila socialdemokratsko stranko (SDP) ter vanjo poskušala privabiti zmerne volivce levice, se je napovedoval dolgo časa. Laburisti so tako rekoč tekmovali z vladajočimi konservativci glede tega, katera stranka lahko dlje vzdrži oziroma preživi centrifugalne sile brexita.
Prva je klonila opozicija, kar pa seveda ne pomeni, da konservativcev na koncu procesa izstopa države iz EU ne čaka podobna usoda. Vladajoča stranka je ravno tako globoko razklana, njena prihodnost pa je v marsičem odvisna od tega, na kakšen način - urejen ali kaotičen - bo država izstopila iz EU. Ključno vprašanje, ki si ga zastavljajo britanski politični analitiki, je, ali lahko razkol seže tudi preko laburističnih vrst, in ali je to morda prvi korak v smeri nastanka nove proevropske politične stranke na Otoku, takšne, ki bi lahko že na naslednjih volitvah zagovarjala ohranitev najtesnejših možnih odnosov z EU ali celo razveljavitev brexita.
