Grškemu vetu bi se prej ali slej iztekel rok
Poseg Berlina pet pred dvanajsto: V nasilnih protestih v Skopju je bilo ranjenih deset policistov.
Odpri galerijo
V nedeljskih nasilnih protestih pred poslopjem parlamenta v Skopju je bilo ranjenih deset policistov in aretiranih 26 protestnikov. FOTO: Boris Grdanoski/AP
Največ zaslug za doseženo soglasje med Atenami in Skopjem naj bi imel Berlin. Po navedbah diplomatskih virov so Nemci dali Grčiji jasno vedeti, da ne bodo mogli v nedogled uporabljati veta in da čas glede na številne probleme v Evropi ni na njeni strani.
Po navedbah grških medijev je Berlin sporočil Atenam, da se ne bo vmešaval v spor o imenu Makedonije, dokler ne bodo ocenile, da lahko pomaga pri iskanju rešitve. Tako bi tudi ostalo, če makedonski in grški premier, Zoran Zaev in Aleksis Cipras, ne bi pet minut pred dvanajsto razmišljala, da bi zaradi nasprotovanja nacionalistov in radikalne opozicije v obeh državah preložila podpis sporazuma o novem imenu Makedonije. Zanj sta se odločila, so poročali mediji, ker sta Washington in Berlin prepričala oba voditelja, da nima smisla zavlačevati.
V tem kontekstu je bilo predlagano ime Ilindenska Makedonija zgolj taktični manever, katerega cilj je bil pripraviti javnost v obeh državah na kompromisno rešitev. Ciprasu je predlagal zamrznitev sporazuma vodja grške diplomacije Nikos Kocjas, a ga je premier zavrnil tudi zato, ker ni mogoče predvideti, kaj se bo v prihodnjih mesecih zgodilo na grškem političnem prizorišču.
Po rezultatih zadnjih anket večina Grkov nasprotuje imenu Republika Severna Makedonija. Proti sporazumu Aten s Skopjem se je v anketi grške agencije Mark izreklo 68,3 odstotka vprašanih, medtem ko je proti uporabi pojma Makedonija v imenu sosednje države kar 73,2 odstotka anketirancev. Proti sporazumu je tudi skoraj polovica volivcev Sirize, raste pa ugled opozicijske Nove demokracije. Če bi bile volitve danes, bi za Sirizo glasovalo le dobrih 16 odstotkov, za Novo demokracijo pa več kot 30 odstotkov anketirancev.
V nedeljskih nasilnih protestih pred poslopjem parlamenta v Skopju je bilo ranjenih deset policistov in aretiranih 26 protestnikov. Posebne policijske enote so s solzivcem razgnale demonstrante, ki so metali na policiste šok bombe, kamenje in pirotehnična sredstva ter poskušali vdreti v sobranje. Notranje ministrstvo je opozorilo, da spoštujejo pravico do mirnih protestov, ne bodo pa dovolili uporabe sile in motenja javnega reda in miru. Na protestih, ki so jih organizirali prek družbenih omrežij, so peli domoljubne pesmi in vzklikali »Makedonija, imena ne damo«. Po navedbah medijev so povzročili nasilje nogometni huligani.
Protesti proti sporazumu so potekali tudi v okolici Psadaresa, kjer sta podpisala sporazum zunanja ministra Makedonije in Grčije. Več kot 4000 demonstrantov, ki so prav tako poskušali prebiti policijski kordon, je nosilo transparente z napisi »Makedonija je Grčija« in »Tukaj se končuje Severna Makedonija«. Policija je včeraj prijela tudi poslanca neonacistične stranke Zlata zora Konstantinosa Barbarusisa, obtoženega izdaje, ker je v parlamentu pozival k posredovanju vojske in aretaciji politikov na čelu s Ciprasom, ki so spodbudili grško-makedonski sporazum o novem imenu Makedonije.
Po navedbah grških medijev je Berlin sporočil Atenam, da se ne bo vmešaval v spor o imenu Makedonije, dokler ne bodo ocenile, da lahko pomaga pri iskanju rešitve. Tako bi tudi ostalo, če makedonski in grški premier, Zoran Zaev in Aleksis Cipras, ne bi pet minut pred dvanajsto razmišljala, da bi zaradi nasprotovanja nacionalistov in radikalne opozicije v obeh državah preložila podpis sporazuma o novem imenu Makedonije. Zanj sta se odločila, so poročali mediji, ker sta Washington in Berlin prepričala oba voditelja, da nima smisla zavlačevati.
Večina Grkov proti sporazumu
V tem kontekstu je bilo predlagano ime Ilindenska Makedonija zgolj taktični manever, katerega cilj je bil pripraviti javnost v obeh državah na kompromisno rešitev. Ciprasu je predlagal zamrznitev sporazuma vodja grške diplomacije Nikos Kocjas, a ga je premier zavrnil tudi zato, ker ni mogoče predvideti, kaj se bo v prihodnjih mesecih zgodilo na grškem političnem prizorišču.
Po rezultatih zadnjih anket večina Grkov nasprotuje imenu Republika Severna Makedonija. Proti sporazumu Aten s Skopjem se je v anketi grške agencije Mark izreklo 68,3 odstotka vprašanih, medtem ko je proti uporabi pojma Makedonija v imenu sosednje države kar 73,2 odstotka anketirancev. Proti sporazumu je tudi skoraj polovica volivcev Sirize, raste pa ugled opozicijske Nove demokracije. Če bi bile volitve danes, bi za Sirizo glasovalo le dobrih 16 odstotkov, za Novo demokracijo pa več kot 30 odstotkov anketirancev.
Kaos v makedonski prestolnici
V nedeljskih nasilnih protestih pred poslopjem parlamenta v Skopju je bilo ranjenih deset policistov in aretiranih 26 protestnikov. Posebne policijske enote so s solzivcem razgnale demonstrante, ki so metali na policiste šok bombe, kamenje in pirotehnična sredstva ter poskušali vdreti v sobranje. Notranje ministrstvo je opozorilo, da spoštujejo pravico do mirnih protestov, ne bodo pa dovolili uporabe sile in motenja javnega reda in miru. Na protestih, ki so jih organizirali prek družbenih omrežij, so peli domoljubne pesmi in vzklikali »Makedonija, imena ne damo«. Po navedbah medijev so povzročili nasilje nogometni huligani.
Protesti proti sporazumu so potekali tudi v okolici Psadaresa, kjer sta podpisala sporazum zunanja ministra Makedonije in Grčije. Več kot 4000 demonstrantov, ki so prav tako poskušali prebiti policijski kordon, je nosilo transparente z napisi »Makedonija je Grčija« in »Tukaj se končuje Severna Makedonija«. Policija je včeraj prijela tudi poslanca neonacistične stranke Zlata zora Konstantinosa Barbarusisa, obtoženega izdaje, ker je v parlamentu pozival k posredovanju vojske in aretaciji politikov na čelu s Ciprasom, ki so spodbudili grško-makedonski sporazum o novem imenu Makedonije.
Konec spora glede imena?Sporazum naj bi končal spor o imenu med državama, ki se je vlekel od razpada nekdanje Jugoslavije leta 1991 in ki je bil glavna ovira Makedonije na poti v EU in zvezo Nato. Grčija je namreč imenu Makedonija nasprotovala, ker ima na severu pokrajino z istim imenom. Po sporazumu naj bi se država imenovala Severna Makedonija.
Sporazum morata potrditi še parlamenta obeh držav, v Makedoniji, kjer bodo morali ustrezno spremeniti tudi ustavo, pa naj bi jeseni pripravili tudi referendum. Grčija naj bi odpravila ovire za vstop Makedonije v EU in Nato.
Sporazum morata potrditi še parlamenta obeh držav, v Makedoniji, kjer bodo morali ustrezno spremeniti tudi ustavo, pa naj bi jeseni pripravili tudi referendum. Grčija naj bi odpravila ovire za vstop Makedonije v EU in Nato.
