Kdo je voditelj, ki pooseblja islamsko republiko?

Številni mediji so danes navajali, da je ameriški predsednik Donald Trump dal veto na izraelski načrt za atentat na iranskega vrhovnega voditelja ajatolo Alija Hameneja. Izraelski premier Benjamin Netanjahu med gostovanjem na ameriški televiziji Fox News ni želel odgovoriti na vprašanje na to temo, prav gotovo pa je ime iranskega voditelja med tistimi, ki so tarča izraelskih napadov. 

Izraelski obrambni minister Izrael Kac je, ko je na omrežju Telegram prebivalcem iranske prestolnice zagrozil, da bodo plačali visoko ceno za napade na izraelske civiliste, ajatolo Hameneja označil za arogantnega diktatorja in strahopetnega morilca, ki namerno napada izraelske civiliste.

Hamenej se je v zadnjih letih le malokrat pojavil v javnosti, prvič po petih letih oktobra lani, ko je v petkovi pridigi v Teheranu Izraelu poslal brezkompromisno sporočilo, da smrt vodje Hezbolaha Hasana Nasrale v Bejrutu ne bo ostala nemaščevana. »Moramo se zoperstaviti sovražniku in hkrati okrepiti našo neomajno vero,« je zbranim dejal 84-letnik. Umor Nasrale je bil, kot je poročal Guardian, osebni udarec za Hameneja, saj ga je poznal že desetletja.

Hezbolah, veliki zmagovalec libanonskih volitev

Izraelska zračna ofenziva proti Iranu, ki se je začela v petek, je še en tak udarec, na katere je Teheran odgovoril z napadi na Tel Aviv, kjer prvič od 7. oktobra 2023 preštevajo žrtve eskalacije konflikta. Izrael napoveduje v zameno še silovitejše napade, v takih razmerah pa Hamenej, ki velja za pragmatičnega, a neusmiljenega voditelja, kot poroča Guardian, nima dobrih možnosti.

Hamenej se je rodil kot sin manj pomembnega klerika v vzhodnoiranskem mestu Mašhad, radikalizirati pa se je začel v vročem ozračju zgodnjih šestdesetih let prejšnjega stoletja. Takratni šah Reza Pahlavi je takrat začel izvajati obsežne reforme, ki jih je zavračala konservativna duhovščina v državi. Kot mlad študent religije v Komu je Hamenej vpijal tradicijo šiitskega islama in hkrati porajajočega se razmišljanje bodočega vodje konservativne opozicije, Ruholaha Musavija Homeinija. Konec šestdesetih let prejšnjega stoletja je že vodil tajne misije za Homeinija, ki je bil v izgnanstvu, in organiziral mreže islamističnega aktivizma. 

Ajatola le še redko nagovori javnost. FOTO: AFP

A Hamenej tudi ni bil imun za tuje vplive, kot je v profilu zapisal Guardian. Bil je ljubitelj zahodne literature, zlasti Leva Tolstoja, Victorja Hugoja in Johna Steinbecka, a hkrati prepojen s protikolonialnimi ideologijami in protizahodnimi čustvi. Spoznal je mislece, ki so poskušali združiti marksizem in islamizem, ter ustvariti nove ideologije. Posebej pri srcu so mu bila dela, ki so opisovala toksične vplive z zahoda na njegovo državo, v farsi je prevajal dela Sajida Kutba, Egipčana, ki je navdihoval generacije islamskih skrajnežev.

Iranska varnostna služba ga je večkrat zaprla, tudi izgnala, a mu je kljub temu uspelo sodelovati pri obsežnih protestih leta 1978, po katerih je šah pobegnil in se v državo vrnil Homeini. Kot varovanec neizprosnega klerika, ki se ga je oprijel tudi naziv očeta islamske republike, se je hitro povzpel po hierarhiji novega radikalnega režima in leta 1981, potem ko je preživel poskus atentata, prevzel funkcijo predsednika, ki ima sicer predvsem ceremonialno vlogo. To vlogo je opravljal osem let, tudi v časih iraško-iranske vojne.

Ko je leta 1989 Homeini umrl, je bil izbran za njegovega naslednika – potem ko so spremenili ustavo, ki je omogočala, da je to funkcijo prevzel nekdo z nižjimi duhovniškimi kvalifikacijami in z veliko večjimi pooblastili kot prej, piše Guardian. Hamenej jih je tudi s pridom uporabil in utrdil nadzor nad obsežnim in razdrobljenim aparatom države. 

Ena od ključnih oporišč moči je bila Islamska revolucionarna garda (IRGC), ki je bila srce novega režima. V devetdesetih letih je še okrepil svoj položaj, vztrajno odstranjeval nasprotnike in nagrajeval zveste sodelavce. Preganjali so disidente v tujini in krepili odnose s Hezbolahom, predvsem pa je skrbel, da je jedro režima ostalo trdno.

Hamenej je bil menda tudi skeptičen do jedrskega sporazuma, ki so ga iranski uradniki skrbno izpogajali z ZDA in drugimi, vendar leta 2015 ni nasprotoval njegovemu izvajanju. V tem času so režim skupaj z vse slabšimi gospodarskimi razmerami prizadela tudi gibanja v podporo ženskam, ki so vzniknila po smrti mlade Kurdinje Mahse Amini. V demonstracijah so aretirali na tisoče ljudi, mnoge so tudi usmrtili. 

V tujini se je Hamenej osredotočal na tako imenovano os odpora, kot poroča Guardian: Hamas v Gazi, Hezbolah v Libanonu, gibanje Hutijev v Jemnu ter raznovrstne islamske militantne milice v Siriji in Iraku. A to taktiko so spodkopali izraelski napadi, zelo jo je prizadel tudi padec režima Bašarja al Asada v Siriji. 

Hamenej, ki z ženo in otroki živi na Palestinski ulici v Teheranu, poudarja skromni življenjski slog. Vsak njegov nastop dokazuje, da je slabega zdravja. Zato se pojavlja vse več ugibanj o njegovem nasledniku, prav tako, kaj sledi njegovi upehani vladavini starcev.