Hladna vojna za kozmos
Rusija obtožuje ZDA, da si hoče prilastiti vesolje, Washington pa trdi, da je Moskva v kozmosu že namestila orožje.
Odpri galerijo
Ameriški predsednik Donald Trump je podpisal ukaz, ki je ameriškim podjetjem odprl »sezono lova« v vesolju. FOTO: Reuters
Slaba novica je, da sta jedrski velesili začeli širiti svoje hladnovojne »spopade« tudi onstran Zemljine orbite, dobra pa, da sta se Moskva in Washington uspela dogovoriti o ustanovitvi posebne ameriško-ruske delovne skupine, ki se bo sprva posvetila varnosti v vesolju.
»Medtem ko se ves svet bori s koronavirusom na Zemlji, poskuša Trump s svojim ukazom osvojiti kozmos,« je pred dnevi na svojem facebooku zapisal predsednik odbora za mednarodne odnose zgornjega doma ruskega parlamenta Konstantin Kosačov. Tako se je odzval na »izvršilni ukaz o spodbujanju mednarodne podpore za pridobivanje in uporabo vesoljskih virov«, ki ga je 6. aprila v teh s pandemijo koronavirusa obsedenih časih medijsko dokaj neopaženo podpisal predsednik ZDA Donald Trump.
Ta dokument, s katerim je Trump ameriškim podjetjem podelil pravico do komercialnega izkoriščanja virov na Luni in drugih bližnjih nebesnih telesih, v njem pa zapisal, da za ZDA vesolje ni več skupno dobro vsega človeštva, je dvignil veliko ogorčenega prahu v Moskvi. V državni vesoljski agenciji Roskosmos so ameriške načrte razglasili za »agresivne«, v zgornjem parlamentarnem domu so jih označili za »osvajalske«, v Kremlju pa so povedali, da so »nesprejemljivi«.
Odgovor Washingtona je bil, da je predsednik države več ali manj zgolj udejanjil nekaj, kar je že leta 2015 uzakonil ameriški kongres, ko je podjetjem podelil neomejeno pravico do raziskovanja, pridobivanja, uporabe in prodaje v vesolju nabranih bogastev. Takrat so to odločitev v ZDA označili za zgodovinski korak, ki bo novim pionirjem omogočil enako prisvajanje vesolja, kakor je bilo nekoč osvajanje divjega zahoda. Takšen korak je v nasprotju z resolucijo o Luni, ki jo je decembra 1979 sprejela generalna skupščina Združenih narodov, a kakor je že sam Trump ugotovil v obrazložitvi svojega novega ukaza, je doslej ta dokument ratificiralo le 18 držav, med katerimi ni ne ZDA ne Rusije, zato ga Washington ne šteje za učinkovitega ali kakorkoli pomembnega. Edina razlika med predsednikovim ukazom in odločitvijo kongresa je, da zdaj za ZDA vesolje ni več skupno dobro vsega človeštva, kar je izrecno zapisano v mednarodnem sporazumu o vesolju, ki so ga sprejeli leta 1967, ratificiralo ga je 109 držav, med njima pa sta tudi Rusija in ZDA.
V Washingtonu so na napade iz Moskve odgovorili s protinapadi. Kakor se je izrazil pomočnik ameriškega zunanjega ministra Christopher Ford, se v vesolju »agresivno« obnaša »nevarna« Rusija, pa tudi »neodgovorna« Kitajska, njuno početje pa da ogroža vse države, ki so odvisne od objektov vesoljske infrastrukture, zlasti satelitov, vesolje pa spreminja v potencialno prizorišče oboroženih spopadov. Ne le da po njegovih besedah Moskva in Peking razvijata sodobne protisatelitske balistične izstrelke, saj je to, da je mogoče satelit sestreliti z zemlje, postalo že nekaj običajnega, toda Rusija je naredila še korak dlje in namestila orožje neposredno v vesolje. V Washingtonu sumijo, da so ruski satelit Kosmos 2519, ki so ga ob izstrelitvi junija 2017 na ruskem obrambnem ministrstvu krstili kot »satelit-inšpektor«, in še nekaj njegovih sorodnikov pravzaprav preoblečena orožja. Zaradi nekaj njihovih nevarnih bližnjih srečanj z ameriškimi sateliti v zadnjem času Ford pravi, da Rusi v vesolju »provocirajo«. Zato jim je poslal resno svarilo: resen napad na elemente vesoljske infrastrukture ZDA lahko izzove povračilni jedrski napad, pa čeprav je sovražnik uporabil konvencionalno orožje.
Kakor se spodobi, so na ameriški protinapad Rusi odgovorili z novim napadom. V Moskvi so bili jezni zlasti zato, ker se je ameriški diplomat posmehoval iz rusko-kitajske pobude o sprejetju mednarodnega sporazuma o preprečevanju oboroževalne tekme v vesolju in ruskega poziva vsem državam, naj se odpovedo temu, da bi prve namestile orožje v vesolje. Po Fordovih besedah so te pobude »lažne« in »licemerne«, ker da rešujejo probleme, ki so jih ustvarili sami avtorji, ruski poziv pa da bi morali preimenovati v: »ne biti drugi«. »Vsa ta diplomatska uvertura je zgolj propaganda,« je prepričan Ford.
Odgovor iz Moskve je bil, da je v ZDA postala že »neokusna moda«, da že čisto vsak ruski predlog glede celega spektra vprašanj, tudi vprašanja nadzora nad orožjem, takoj označijo za »propagando«, kakor je za ruski dnevnik Kommersant povedal namestnik ruskega zunanjega ministra Sergej Rjabkov. Po njegovih besedah je srčika problema v tem, da ZDA že dolgo časa na različne načine rušijo strateško stabilnost in se z veliko hitrostjo pripravljajo, da bodo na vesoljskih prostranstvih namestili udarne, tudi protiraketne sisteme. Ruski diplomat je prepričan, da bodo prav Američani tisti, ki bodo prvi poslali oborožitev v vesolje.
Rjabkov je potožil, da je Moskva Washingtonu že večkrat, a brezuspešno predlagala, naj se vsaj pridruži razpravi o rusko-kitajski pobudi in pove svoja stališča. A do majhnega koraka za jedrski velesili, toda potencialno velikega za človeštvo je kljub obnovljeni hladni vojni vseeno prišlo. Ford je bil prvi, ki je obelodanil novico, da se je januarja na srečanju v okviru rusko-ameriškega »strateškega dialoga« na Dunaju s svojim ruskim kolegom Rjabkovom dogovoril, da bosta državi ustanovili delovno skupino, ki se bo ukvarjala z »vesoljskimi problemi«. Prvi na dnevnem redu bo varnost. V Moskvi so potrdili novico, Rjabkov pa je povedal, da so v Washington že poslali spisek tem, o katerih bi se morali pogovarjati, zdaj pa čakajo na ameriški odgovor.
»Medtem ko se ves svet bori s koronavirusom na Zemlji, poskuša Trump s svojim ukazom osvojiti kozmos,« je pred dnevi na svojem facebooku zapisal predsednik odbora za mednarodne odnose zgornjega doma ruskega parlamenta Konstantin Kosačov. Tako se je odzval na »izvršilni ukaz o spodbujanju mednarodne podpore za pridobivanje in uporabo vesoljskih virov«, ki ga je 6. aprila v teh s pandemijo koronavirusa obsedenih časih medijsko dokaj neopaženo podpisal predsednik ZDA Donald Trump.
Ta dokument, s katerim je Trump ameriškim podjetjem podelil pravico do komercialnega izkoriščanja virov na Luni in drugih bližnjih nebesnih telesih, v njem pa zapisal, da za ZDA vesolje ni več skupno dobro vsega človeštva, je dvignil veliko ogorčenega prahu v Moskvi. V državni vesoljski agenciji Roskosmos so ameriške načrte razglasili za »agresivne«, v zgornjem parlamentarnem domu so jih označili za »osvajalske«, v Kremlju pa so povedali, da so »nesprejemljivi«.
Odgovor Washingtona je bil, da je predsednik države več ali manj zgolj udejanjil nekaj, kar je že leta 2015 uzakonil ameriški kongres, ko je podjetjem podelil neomejeno pravico do raziskovanja, pridobivanja, uporabe in prodaje v vesolju nabranih bogastev. Takrat so to odločitev v ZDA označili za zgodovinski korak, ki bo novim pionirjem omogočil enako prisvajanje vesolja, kakor je bilo nekoč osvajanje divjega zahoda. Takšen korak je v nasprotju z resolucijo o Luni, ki jo je decembra 1979 sprejela generalna skupščina Združenih narodov, a kakor je že sam Trump ugotovil v obrazložitvi svojega novega ukaza, je doslej ta dokument ratificiralo le 18 držav, med katerimi ni ne ZDA ne Rusije, zato ga Washington ne šteje za učinkovitega ali kakorkoli pomembnega. Edina razlika med predsednikovim ukazom in odločitvijo kongresa je, da zdaj za ZDA vesolje ni več skupno dobro vsega človeštva, kar je izrecno zapisano v mednarodnem sporazumu o vesolju, ki so ga sprejeli leta 1967, ratificiralo ga je 109 držav, med njima pa sta tudi Rusija in ZDA.
Je rusko orožje že v vesolju?
V Washingtonu so na napade iz Moskve odgovorili s protinapadi. Kakor se je izrazil pomočnik ameriškega zunanjega ministra Christopher Ford, se v vesolju »agresivno« obnaša »nevarna« Rusija, pa tudi »neodgovorna« Kitajska, njuno početje pa da ogroža vse države, ki so odvisne od objektov vesoljske infrastrukture, zlasti satelitov, vesolje pa spreminja v potencialno prizorišče oboroženih spopadov. Ne le da po njegovih besedah Moskva in Peking razvijata sodobne protisatelitske balistične izstrelke, saj je to, da je mogoče satelit sestreliti z zemlje, postalo že nekaj običajnega, toda Rusija je naredila še korak dlje in namestila orožje neposredno v vesolje. V Washingtonu sumijo, da so ruski satelit Kosmos 2519, ki so ga ob izstrelitvi junija 2017 na ruskem obrambnem ministrstvu krstili kot »satelit-inšpektor«, in še nekaj njegovih sorodnikov pravzaprav preoblečena orožja. Zaradi nekaj njihovih nevarnih bližnjih srečanj z ameriškimi sateliti v zadnjem času Ford pravi, da Rusi v vesolju »provocirajo«. Zato jim je poslal resno svarilo: resen napad na elemente vesoljske infrastrukture ZDA lahko izzove povračilni jedrski napad, pa čeprav je sovražnik uporabil konvencionalno orožje.
Kakor se spodobi, so na ameriški protinapad Rusi odgovorili z novim napadom. V Moskvi so bili jezni zlasti zato, ker se je ameriški diplomat posmehoval iz rusko-kitajske pobude o sprejetju mednarodnega sporazuma o preprečevanju oboroževalne tekme v vesolju in ruskega poziva vsem državam, naj se odpovedo temu, da bi prve namestile orožje v vesolje. Po Fordovih besedah so te pobude »lažne« in »licemerne«, ker da rešujejo probleme, ki so jih ustvarili sami avtorji, ruski poziv pa da bi morali preimenovati v: »ne biti drugi«. »Vsa ta diplomatska uvertura je zgolj propaganda,« je prepričan Ford.
Neokusna ameriška moda
Odgovor iz Moskve je bil, da je v ZDA postala že »neokusna moda«, da že čisto vsak ruski predlog glede celega spektra vprašanj, tudi vprašanja nadzora nad orožjem, takoj označijo za »propagando«, kakor je za ruski dnevnik Kommersant povedal namestnik ruskega zunanjega ministra Sergej Rjabkov. Po njegovih besedah je srčika problema v tem, da ZDA že dolgo časa na različne načine rušijo strateško stabilnost in se z veliko hitrostjo pripravljajo, da bodo na vesoljskih prostranstvih namestili udarne, tudi protiraketne sisteme. Ruski diplomat je prepričan, da bodo prav Američani tisti, ki bodo prvi poslali oborožitev v vesolje.
Rjabkov je potožil, da je Moskva Washingtonu že večkrat, a brezuspešno predlagala, naj se vsaj pridruži razpravi o rusko-kitajski pobudi in pove svoja stališča. A do majhnega koraka za jedrski velesili, toda potencialno velikega za človeštvo je kljub obnovljeni hladni vojni vseeno prišlo. Ford je bil prvi, ki je obelodanil novico, da se je januarja na srečanju v okviru rusko-ameriškega »strateškega dialoga« na Dunaju s svojim ruskim kolegom Rjabkovom dogovoril, da bosta državi ustanovili delovno skupino, ki se bo ukvarjala z »vesoljskimi problemi«. Prvi na dnevnem redu bo varnost. V Moskvi so potrdili novico, Rjabkov pa je povedal, da so v Washington že poslali spisek tem, o katerih bi se morali pogovarjati, zdaj pa čakajo na ameriški odgovor.
