
Neomejen dostop | že od 14,99€
»Čestitke vsem!« je ameriški predsednik Donald Trump napovedal »celovito in popolno« premirje med Izraelom in Iranom v prihodnjih urah, ko bosta sovražnici zaključili zadnje misije. »Uradni konec dvanajstdnevne vojne bodo pozdravli po vsem svetu.« Ob predpostavki, da bo šlo vse, kot je treba, je čestital obema državama za zdržljivost in pogum ter zaželel, naj Bog blagoslovi Izrael, Iran, Bližnji vzhod, ZDA in ves svet.
Trump se je ztahvalil tudi emirju Katarja, ki je ukazal prestreči iranske izstrelke na tamkajšnje ameriško oporišče.Če bi ga zadeli, se se lahko položaj kaj hitro izvil izpod nadzora, tako pa je republikanski prvak na svojem družbenem omrežju truth social pisal o zelo šibkem iranskem odgovoru na uničenje njihovih jedrskih objektov. Po ameriškem vojaškem obračunu z iranskimi jedrskimi objekti so vojaki islamske republike izstrelili deset izstrelkov proti ameriškim vojaškim oporiščem v Katarju in Iraku.
Po nekaterih poročilih so Iranci Katar obvestili o svojih ciljih in vse so prestregli. V iranski misiji pri OZN so za »smrt nedolžnih civilistov« poleg ZDA in Izraela obtožili Združeno kraljestvo, Francijo in direktorja Mednarodno jedrsko agencijo IAEA Rafaela Grossija. Pri IAEA so nedavno Iran prvič po dvajsetih letih obtožili nespoštovanja pogodbe o neširjenju jedrskega orožja, še posebej so jih zaskrbeli sledovi urana v nekaterih jedrskih objektih.
Poudarili so, da iranske oblasti niso dovolile neomejenega dela njihovim inšpektorjem ter uničevale dokaze, nekatere zahodne obveščevalne službe pa že nekaj časa svarijo pred iranskim plemenitenjem urana. Po teh prepričanjih naj bi bili šiitski ajatole le majhen korak do jedrske bombe in Izrael, katerega uničenje zahtevajo že več kot 35 let od prihoda na oblast, je sredi meseca napadel. Konec tedna so mu z napadom na jedrske objekte sledile ZDA, ki so za Teheran veliki satan.
Predsednik Trump hoče, da se sedemintridesturni polet ameriških nevidnih bombnikov iz misurijskega oporišča do iranskih jedrskih objektov, v eno smer s trinajsttonskimi bombami, zapiše v vojaško zgodovino. Prava beseda je uničenje, je republikanski prvak na svojem družbenem omrežju ocenil »monumentalno škodo« na iranskih jedrskih objektih po vojaški operaciji Polnočno kladivo.
V času akcije je poudarjal izključno namen uničenja iranskih jedrskih programov, vmes pa je vendarle namigoval tudi na spremembo režima. Potem ko je nekdanji ruski predsednik Dmitrij Medvedjev prikrito zagrozil z dobavami jedrskih konic Iranu, je Trump po zgledu svojega gibanja Maga na družbenih omrežjih omenjal »Miga«: naredimo Iran spet velik.
»Besedi sprememba režima nista politično korektni, sedanji iranski režim pa je nesposoben narediti Iran spet velik. Zakaj ne bi bilo spremembe režima???? Miga!!!« Trump je ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu do zdaj ponujal prijateljstvo, delno tudi kitajskemu Xi Jinpingu, če se bo ta uklonil novim trgovinskim pravilom za okrepitev ameriške industrije. Prijateljstvo je ponujal tudi vrhovnemu iranskemu voditelju ajatoli Aliju Hameneiju, a le v zameno za popolno vdajo. Ko se to ni zgodilo, je zarožljalo orožje.
Trump računa na učinek kompleksne vojaške akcije, kakršne po njegovih besedah ni sposobna nobena druga vojska na svetu. Nedavna vojaška parada v Washingtonu je najbrž večji pečat kot na druge države naredila na mlade Američane, ki so se pod »prebujeno« politiko prejšnjega demokratskega predsednika Joeja Bidna odmikali od vojaškega služenja, napad na Iran pa je vsem pokazal prednosti ameriškega letalstva in podmorništva. Obrambni minister Pete Hegseth je z obiskom skrivnostnega Območja 51 v puščavi Nevade, ki so ga odkrili sledilci poletov, opomnil še na prihodnje tehnološke prelome ameriške vojske. Lovci F-47 bodo po mnenju poznavalcev izstreljevali hiperzvočne in laserske izstrelke ter jate brezpilotnih letal pod vodstvom umetne inteligence.
Hegseth je govoril o vračanju ameriškega zadrževanja (ang. containment). To pa bo v času sedanjega predsednika aktualno le po načelu »Najprej Amerika«. Trump je republikanskemu senatorju Lindseyju Grahamu ter nekdanjemu državnemu sekretarju Miku Pompeu, ki sta se odpravila v Ukrajino, sporočil, naj pazita, kaj govorita. Republikanski prvak Ukrajine ne enači z Izraelom že zato, ker je tamkajšnji predsednik Volodimir Zelenski v zadnji predvolilni kampanji pomagal demokratom, v prvem Trumpovem mandatu pa naj ne bi preprečil ustavne tožbe proti njemu, pa čeprav bi jo lahko. Pred vrhom vojaške zveze Nato je jasno, da bo Trump evropske zaveznice presojal po pripravljenosti na uravnoteženje vojaških in gospodarskih bremen.
Njegovi nasprotniki lahko tudi v prihodnje računajo na ameriške demokrate, ki predsednika obtožujejo preseganja pristojnosti, čeprav je tudi njihov predsednik Barack Obama napadel Libijo. V nasprotju z Zahodno Nemčijo, ki so jo po porazu nacističnega režima pomagali preleviti v vzorno demokratično državo, so intervencije na Bližnjem vzhodu vodile v kaos, še bolj ekstremistične režime in terorizem. Tega se bojijo tudi zdaj in ministrstvo za državno varnost je Američane že posvarilo pred novimi nevarnostmi.
Velik del Trumpovih volivcev hoče, da se bolj kot vojnam v tujini posveti domačemu razvoju. Tega lahko ogrozijo visoke cene nafte in predsednik je ministrstvu za energijo že ukazal takojšnje pridobivanje domače nafte v največjih zmogljivostih.
Ameriški konservativci pa vsaj v primeru Bližnjega vzhoda vidijo tudi verske dileme. Šiitski ajatole in njihovi zavezniki v Libanonu, Gazi in Jemnu so po njihovem prepričanju zavezani pohodu skrajnega islamizma po svetu z uničenjem »sionističnega« Izraela vred, ameriški veliki satan je njihov največji sovražnik. V nedavni vroči razpravi z izolacionističnim konservativnim komentatorjem Tuckerjem Carlsonom je republikanski senator Ted Cruz spomnil na biblijske verze o blagoslovu tistih, ki bodo blagoslavljali Izrael, in prekletstvu tistih, ki ga bodo preklinjali.
Komentarji