Istrani Janšo pozvali, naj na rdeč seznam uvrsti le posamezne županije
Glede na dobro epidemiološko sliko v Istri naj slovenska vlada ponovno preuči možnost uvedbe ukrepov za Hrvaško selektivno, na ravni županij.
Odpri galerijo
FOTO: Leon Vidic/Delo
Istrska županija in vsa istrska mesta so danes na slovenskega premierja Janeza Janšo poslale poziv, naj ponovno razmisli o predlogu, da bi na tako imenovani rdeči seznam uvrstila le posamezne hrvaške županije in ne celotne države, saj je epidemiološka slika v Istri, kljub temu, da se je v ostalih hrvaških županijah poslabšala, dobra. Poudarjajo, da dobra in stabilna epidemiološka slika v Istrski županiji ni naključje, temveč rezultat izjemnih prizadevanj štaba civilne zaščite Istre in velike discipline vseh državljanov, gostov in podjetij, ki se dosledno držijo ukrepov.
Po uvrstitvi Hrvaške na rdeči seznam držav, pravijo, da so bili priča nezadovoljstvu in zadržanju velikega števila slovenskih državljanov, ki so tradicionalni gostje ali imajo v Istri počitniške domove. Poudarjajo, da so slovenski državljani v Istri ne le dobrodošli, temveč tudi varni. Zato apelirajo na slovensko vlado, naj glede na dobro epidemiološko sliko v Istri in v imenu dobrososedskih odnosov ponovno preuči možnost uvedbe ukrepov za Hrvaško selektivno, na ravni županij. Prepričani so namreč, da bi odprtje Istre za Slovence pozdravili ne le Istra in Hrvaška, temveč tudi Slovenci.
Hrvaški premier Andrej Plenković je včeraj ob prihodu na Blejski strateški forum sicer tudi sam napovedal, da bo slovenskemu premierju Janezu Janši predlagal, da bi Slovenija na tako imenovani rdeči seznam držav, v katerih je tveganje za okužbo z novim koronavirusom visoko, uvrstila posamezne hrvaške županije in ne celotne države.
Žarišča okužb na Hrvaškem so namreč močno lokalizirana. Epicenter je v Splitsko-dalmatinski županiji, ki je sicer priljubljena turistična destinacija, medtem ko so številne druge županije, denimo Istra, ki je blizu predvsem turistom iz Slovenije, razmeroma varne. Danes so na območju hrvaške Istre zabeležili le štiri nove okužbe.
Številne države, denimo Nemčija, na sezname nevarnih območji pogosto ne uvrščajo celotnih držav, temveč le posamezne prizadete regije, zlasti v primerih priljubljenih turističnih destinacij.
Preberite tudi: Zakaj je Hrvaška rdeča in Avstrija ne
Po uvrstitvi Hrvaške na rdeči seznam držav, pravijo, da so bili priča nezadovoljstvu in zadržanju velikega števila slovenskih državljanov, ki so tradicionalni gostje ali imajo v Istri počitniške domove. Poudarjajo, da so slovenski državljani v Istri ne le dobrodošli, temveč tudi varni. Zato apelirajo na slovensko vlado, naj glede na dobro epidemiološko sliko v Istri in v imenu dobrososedskih odnosov ponovno preuči možnost uvedbe ukrepov za Hrvaško selektivno, na ravni županij. Prepričani so namreč, da bi odprtje Istre za Slovence pozdravili ne le Istra in Hrvaška, temveč tudi Slovenci.
Epicenter okužb v Dalmaciji, Istra razmeroma varna
Hrvaški premier Andrej Plenković je včeraj ob prihodu na Blejski strateški forum sicer tudi sam napovedal, da bo slovenskemu premierju Janezu Janši predlagal, da bi Slovenija na tako imenovani rdeči seznam držav, v katerih je tveganje za okužbo z novim koronavirusom visoko, uvrstila posamezne hrvaške županije in ne celotne države.
Žarišča okužb na Hrvaškem so namreč močno lokalizirana. Epicenter je v Splitsko-dalmatinski županiji, ki je sicer priljubljena turistična destinacija, medtem ko so številne druge županije, denimo Istra, ki je blizu predvsem turistom iz Slovenije, razmeroma varne. Danes so na območju hrvaške Istre zabeležili le štiri nove okužbe.
Številne države, denimo Nemčija, na sezname nevarnih območji pogosto ne uvrščajo celotnih držav, temveč le posamezne prizadete regije, zlasti v primerih priljubljenih turističnih destinacij.
Slovenija je Hrvaško 21. avgusta po daljšem obdobju naraščanja okužb v sosednji državi in več vnosih okužb iz nje uvrstila na rdeči seznam držav. Ob vrnitvi iz Hrvaške je sedaj za turiste, ki tam nimajo nepremičnin ali plovila, obvezna 14-dnevna karantena, kar je močno vplivalo na množično vrnitev slovenskih državljanov iz počitniških krajev na Hrvaškem in močno prizadelo hrvaški turizem.
