Izsušeni trg dela bo ublažil potop Uljanika

Po vladni zavrnitvi sanacije zadnje velike hrvaške ladjedelniške skupine je stečaj vse bolj gotov, kakšne bodo posledice?
Fotografija: Sreča v nesreči je, da noben delavec ne bo dolgo čakal na novo službo. FOTO: Danijel Bartolić/Cropix
Odpri galerijo
Sreča v nesreči je, da noben delavec ne bo dolgo čakal na novo službo. FOTO: Danijel Bartolić/Cropix

Ta teden bodo predstavniki vlade Andreja Plenkovića v Bruslju preverjali, kako lahko še pomagajo nasedli ladjedelniški skupini Uljanik. Medtem ko bodo Plenkovićevi kolegi v Bruslju, je zaposlenim vse bolj jasno, da jih država ne bo reševala, tudi zato bo ta teden v Uljaniku bistveno manj stavkajočih kot zadnje tedne. Preverili smo, kakšne bi lahko bile posledice padca tega velikana.

Premier Plenković je dokončno zavrnil ponudbo predsednika uprave Brodosplita Tomislava Debeljaka za prevzem ladjedelniške skupine Uljanik. Po večtedenskem zavlačevanju z odločitvijo je vlada zavrnila program sanacije Uljanika, ki ga je ponudil Debeljak in ki bi državi naložil 10,8 milijarde kun bremena (1,45 milijarde evrov).

To v praksi pomeni, da je skupina, ki združuje ladjedelnici Uljanik v Pulju in 3. maj na Reki, zrela za stečaj. Trgovinski sodišči na Reki in v Pulju sta prejšnji teden odločali o začetku stečajnega postopka proti ladjedelnicama, a je končna odločitev preložena do 24. aprila.


Državi je dovolj jalovih naložb

Plenković je med pojasnjevanjem, zakaj država z javnim denarjem ne bo pomagala nekdanjemu ponosu hrvaškega ladjedelništva, odkrito povedal, da si ne more privoščiti dodatnega izpostavljanja proračuna tako velikemu bremenu, ker bi bilo to neodgovorno do davčnih zavezancev. Hrvaške ladjedelnice so brez državne podpore, ki jo evropska pravila prepovedujejo, že dolgo povsem nedonosne.

V zadnjih 27 letih je Hrvaška v sanacijo nasedlih ladjedelnic vložila več kot štiri milijarde evrov. Čeprav še vedno zaposlujejo nekaj tisoč ljudi, je v preteklih letih odšlo okoli dva tisoč zaposlenih, saj so siti neprestanih, celo večmesečnih zamud pri izplačilu plač. Plenković je omenil, da je vlada odprta tudi za druge rešitve, vendar nihče ne ve, kaj bi te lahko bile, razen pritiska na Debeljakov Brodosplit, da zmanjša pričakovanja glede vložka države v sanacijo Uljanika.


Še sindikatom postaja jasno, da je boj izgubljen

Člani sindikata kovinarjev so ta konec tedna prekinili stavko, v Uljaniku tako še naprej stavkata le še dva sindikata. »Uljanik je še zadnja neprestrukturirana ladjedelniška družba v državi. Tiste, ki so šle uspešno skozi sanacijo, dobro poslujejo in zanje bo z nišnimi posli, remonti in specializiranimi naročili še dolgo veliko dela. Ta poslovni model pa je preživet, velike ladjedelnice v Evropi so preprosto predrage za globalni trg, in to je jasno vsem, razen nekaj sindikalistom,« nam je dejal ekonomski analitik Damir Novotny.
 

Konec starega je začetek nečesa novega

Ocene, da bi posledice stečaja Uljanika za Hrvaško lahko primerjali z Agrokorjem, se Novotnyju zdijo pretirane. »Vsi morebitni šoki in tveganja za hrvaško gospodarstvo so že predvideni. Socialni strošek ne le, da ne bo velik, temveč bo celo koristen za gospodarstvo.

Na hrvaškem trgu dela namreč trenutno vlada huda suša in vsak delavec je dobrodošel, nihče ne bo na službo čakal več kot kak mesec,« pravi sogovornik. Zgolj v gradbeništvu bi trenutno potrebovali 30.000 delavcev, dela v ladjedelništvu pa so zelo primerljiva z gradbeništvom, zato bi bil prehod iz ene dejavnosti v drugo tako za delavce kot delodajalce razmeroma preprost in neboleč.

Najverjetnejši kupec ostankov Uljanika je Fincantieri iz Trsta, ki izdeluje velike križarke, v Pulju in na Reki bi zanj tako lahko izdelovali večje konstrukcijske dele, ki bi jih v Trstu sestavljali v končno obliko.

Komentarji: