Kako najti denar, da bi za vse pokojnine zagotovili 27-odstotni dodatek?

Hrvaški pokojninski sistem: Če se bodo negativni trendi nadaljevali, se utegnejo pokojnine zmanjšati na manj kot 30 odstotkov bruto plače
Fotografija: V zapletenem hrvaškem pokojninskem sistemu je še vrsta pomislekov, ki bi jih bilo treba rešiti v prihodnjih dveh tednih. Foto Jože Suhadolnik
Odpri galerijo
V zapletenem hrvaškem pokojninskem sistemu je še vrsta pomislekov, ki bi jih bilo treba rešiti v prihodnjih dveh tednih. Foto Jože Suhadolnik

Zagreb – Hrvaški pokojninski sistem je že dolgo povsem neučinkovit. Trenutno se z različnimi prispevki za pokojnine zbere komaj 55 odstotkov potrebnih sredstev oziroma 21 od potrebnih 38 milijard kun, zato mora država 18 milijard kun primakniti iz davkov. Povprečna delovna doba je zgolj 31 let, razmerje med zaposlenimi in upokojenci je skoraj izenačeno. Da bi sistem deloval, bi morala delovna doba trajati 40 let, razmerje pa bi moralo biti trije zaposleni na enega upokojenca.

Poleg 250.000 posebnih pokojnin, to so večinoma pokojnine braniteljev, ki znašajo okoli 800 evrov, ima Hrvaška še 600.000 delavskih upokojencev, ki niso dosegli polne delovne dobe. Povprečna pokojnina v državi letos dosega samo še 39 odstotkov povprečne bruto plače, če se bodo negativni trendi nadaljevali, pa se utegnejo pokojnine zmanjšati na manj kot 30 odstotkov bruto plače. Sistem medgeneracijske solidarnosti poleg tega ogrožajo še izrazito negativna demografska gibanja, nizka stopnja rodnosti in množično odhajanje iz države. Po vseh ocenah ima Hrvaška trenutno manj kot štiri milijone prebivalcev.


Nelogično in nepravično

Sistem je že zdavnaj propadel, zato so že leta 2002 začeli pokojninsko reformo z uvedbo obveznega drugega stebra, ki znaša dodatnih pet odstotkov za vse, rojene leta 1962 in pozneje. Zdaj pa se je izkazalo, da bodo imeli ljudje, ki se bodo upokojili po drugem stebru, čeprav imajo enako plačo kot tisti, ki so ostali v prvem stebru, bistveno manjšo pokojnino. To se je zgodilo zato, ker je država za tiste v prvem stebru uvedla zaščitni socialni dodatek, in sicer 27 odstotkov na zasluženo pokojnino. Tako bo pokojnina delavca s povprečno plačo 860 evrov in 40 leti delovne dobe, če se bo upokojil letos in če je ostal v prvem stebru, 426 evrov, pokojnina delavca z enako plačo in enako delovno dobo, ki je leta 2002 po sili zakona ali prostovoljno vstopil v drugi steber, pa zgolj 360 evrov.
Vlada je poskušala to nelogično in nepravično situacijo najprej rešiti s ponudbo vsem upokojencem iz drugega stebra, da bi tudi njim dodelili 27-odstotni dodatek, če se bodo v zameno za to odrekli svojim vplačilom oziroma lastnim prihrankom v drugem stebru. Gre za 12,2 milijarde evrov, kolikor se je nabralo v teh šestnajstih letih. Na prvi pogled je vsota velika, toda če upoštevamo dvomljive terjatve hrvaškega pokojninskega sistema, je jasno, da bo mogoče s tem denarjem samo pet let pokrivati razlike med vplačanimi prispevki in izdatki za plače. Zato so stroka, opozicija in tudi koalicijski partnerji »nemoralno ponudbo« vladajočih razglasili za prevaro, izsiljevanje, rop, dokončno odpravo drugega stebra in ustavitev nujne pokojninske reforme. So jo pa, seveda, z odobravanjem sprejela upokojenska združenja, za katera je na prvem mestu zvišanje zelo skromnih pokojnin. Usoda tega dodatka še vedno ni dokončno določena, tako da zdaj namesto dejanske odprave drugega pokojninskega stebra – bolje dodatek v roki kot prihranek na strehi – predlagajo njegovo okrepitev, in to s povečanjem prispevne stopnje.



Od kod bodo priskrbeli dodatek?

Za koliko naj bi jo povečali, se še ne ve, prav tako nihče ne ve, od kod bodo priskrbeli omenjeni 27-odstotni dodatek. A četudi bodo našli potrebno vsoto, bo 300.000 zavarovancev, ki prejemajo manj od najnižje zajamčene pokojnine, in to za celotno delovno dobo, ostalo brez tega dodatka. Trenutno dobivajo tisti, ki imajo 15 let delovne dobe, po 123 evrov, tisti s 40 leti delovne dobe pa 333 evrov. Predlagano je še triodstotno zvišanje pokojnin, kar pomeni, da bi prvi na mesec dobili za 4 evre, drugi pa za 10 evrov višjo pokojnino. Najnižje pokojnine se izračunavajo po formuli 9 evrov za leto delovne dobe, tako da bodo vsi tisti, katerih plače so znašale od 380 evrov, kar je najnižja zajamčena plača, do 626 evrov, kar je 75 odstotkov povprečne plače, dobivali enako pokojnino. A tudi to ne velja za vse upokojence, ampak samo za tiste iz prvega stebra, medtem ko se pri tistih iz drugega stebra upošteva količnik 0,75 v skladu z vplačili. Če preračunamo, bo delavec, star 65 let, ob istih pogojih kot kmečki zavarovanec iz prvega stebra, če se bo upokojil, dobival po 267 evrov, medtem ko bi mu po vplačilih pripadlo komaj 140 evrov, njegov kolega iz drugega pokojninskega stebra pa samo 200 evrov, in to ob 27-odstotnem dodatku.
Tisti z najnižjimi plačami bi torej potrebovali še en dodatek, da bi se izenačili s prvim stebrom. Dejstvo je, da je v tem zapletenem, nelogičnem in krivičnem sistemu še cela vrsta pomislekov, ki bi jih bilo treba rešiti v prihodnjih dveh tednih. Na glavno vprašanje, od kod dobiti denar, vlada nima odgovora, temveč zgolj napoveduje zmanjšanje nadomestil pokojninskim skladom za upravljanje s sedanjih 0,36 na 0,20 odstotka, kar bi na leto pomenilo 100 milijonov kun in kar zagotovo ni dovolj. V zameno za to jim bodo dopustili, da vlagajo več sredstev v delnice in da vstopajo na tuje trge. Prav tukaj pa bi utegnile nastati nove težave za – ob takšnih ukrepih in »reformi« – dolgoročno gledano neučinkovit pokojninski sistem.

Komentarji: