Karantena v bruseljskem balončku
V Bruslju veljajo izredni ukrepi, v uradništvu EU kot v de facto karanteni.
Odpri galerijo
Takole je bilo videti zasedanje evropskega parlamenta pred nekaj dnevi. FOTO: Reuters
Bruselj - V sredo zgodaj zvečer je bil na priljubljenem bruseljskem zbirališču na Place Jourdan na robu evropske četrti skoraj običajen vrvež. V restavracijah, barih in legendarnem kiosku s krompirčkom Maison Antoine se niso mogli pritoževati nad pomanjkanjem obiska.
Mize so bile zasedene, gostje so naročali večerje, srebali pivo. Četudi je bil Bruselj v zadnjem desetletju v središču dramatičnega reševanja različnih evropskih kriz, je bilo vzdušje med širjenjem novega koronavirusa mirno. Le redkokdo se je jezil, zakaj oblast odlaša s kakršnimikoli resnimi ukrepi
V trgovinah je bilo šele v zadnjih dneh opaziti več kupcev. Vlaki podzemne železnice so bili v jutranjih konicah polni. Število okuženih je sicer ves čas naraščalo, a je bilo videti obvladljivo.
Iz elitnega obmorskega letovišča Knokke-Heist je prišla novica, da se je tamkajšnji župan, sit čakanja na odločitve zvezne vlade, kar sam odločil za zaprtje gostiln in drugega. O prekinitvi pouka so razmišljali le načelno.
Pojavljale so se tradicionalne razlike med različnimi deli držav, saj flamski nacionalisti, ki so na oblasti v Flandriji, niso bili naklonjeni zaprtju šol. Klasična belgijska kakofonija.
Čeprav je v Belgiji vlada padla pred božičem 2018 in po volitvah maja lani še vedno neuspešno sestavljajo novo koalicijo, negotovosti ni bilo. Po dolgem oklevanju so nato v noči na petek v svetu za nacionalno varnost sprejeli drastične ukrepe: zaprtje šol, barov, restavracij, diskotek, kinematografov. Ne bo športnih in drugih prireditev.
Svetujejo delo od doma in uporabo javnega prevoza le v nujnih primerih. Konec tedna bodo lahko odprte le trgovine z živili in lekarne. Poslovodeča premierka Sophie Wilmès je postala krizna menedžerka.
V pravem stresu je ves drug Bruselj, institucije EU z več deset tisoč zaposlenimi. V normalnih časih v njih vsak dan potekajo »nešteti« sestanki na raznih ravneh z ljudmi iz držav članic. Evropski parlament, v katerem je vsak dan na stotine obiskovalcev iz Evrope in sveta, je med našim obiskom med plenarnim zasedanjem v torek bolj ali manj sameval.
Med razpravo o koranavirusu je bila v dvorani kvečjemu petina poslancev. Njegov predsednik David Sassoli je v »samoizolaciji«, saj je bil konec tedna doma v Italiji.
Zasedanje bi sicer moralo potekati v Strasbourgu, kamor se mora parlamentarni »potujoči cirkus« seliti dvanajstkrat na leto (Francija odločno nasprotuje končanju tega ne najbolj racionalnega početja), a je bilo preseljeno v Bruselj in skrajšano na en dan. Ker na začetku mandata ni veliko zakonodajnega dela, so le razpravljali o aktualnih temah.
Časnikarji smo morali ob vstopu podpisati izjavo, da nismo bili v stiku z osebo, za katero bi vedeli, da je okužena, ali v zadnjih 14 dneh obiskali držav, ki so bile najbolj prizadete (Kitajska, Italija, Iran …).
Tudi na sedežu evropske komisije v bruseljski palači Berlaymont so nas ob vstopu v tiskovno središče zaprosili za vpis na seznam, da bi nas v primeru pojava okužbe pri kom udeleženih lažje izsledili. Med uradništvom ni bilo veliko veliko primerov okužb.
Prišle so informacije o okuženih, denimo, na Natu, evropski obrambni agenciji, v službah evropske komisije. Hrvaška veleposlanica pri EU Irena Andrassy se je po sestanku, na katerem je sedela ob visokem uradniku sveta EU, odločila za dvotedensko samoizolacijo.
V institucijah, kot je Nato, bi morali ne glede na širjenje okužbe vedno zagotoviti opravljanje temeljnih funkcij s kadri. Če kdo zboli, mora biti takoj nadomeščen z drugim. Sestanki na najvišjih ravneh odpadajo ali potekajo na drugačen način. V zadnjih dneh so doma ostali ministri za trgovino in pravosodje.
Prihodnji teden se v Londonu ne bodo sestali pogajalci za prihodnje odnose med EU in Združenim kraljestvom. Voditelji držav so se prvič v zgodovini pogovorili v videokonferenci. Tema je bila zajezitev koronavirusa.
Med sprehodi po glavnih institucijah EU se je v zadnjih dneh pokazala njihova opustelost. V njih imajo že v normalnih razmerah dobro razvit sistem dela na daljavo. Za marsikoga ga bo že tako manj. V evropski komisiji, orjaškem aparatu z 32.000 zaposlenimi, bodo morali prihajati v službo samo zaposleni na bistvenih funkcijah.
V tej de facto karanteni naj bi vztrajali, dokler ne bo drugačne odločitve. Mesto je bilo v izrednem stanju že po terorističnih napadih v Parizu novembra 2015 in nato marca 2016 v samem Bruslju. A takšnih razmer, kot naj bi vladale v prihodnjih tednih, še nikoli ni bilo.
Mize so bile zasedene, gostje so naročali večerje, srebali pivo. Četudi je bil Bruselj v zadnjem desetletju v središču dramatičnega reševanja različnih evropskih kriz, je bilo vzdušje med širjenjem novega koronavirusa mirno. Le redkokdo se je jezil, zakaj oblast odlaša s kakršnimikoli resnimi ukrepi
V trgovinah je bilo šele v zadnjih dneh opaziti več kupcev. Vlaki podzemne železnice so bili v jutranjih konicah polni. Število okuženih je sicer ves čas naraščalo, a je bilo videti obvladljivo.
Iz elitnega obmorskega letovišča Knokke-Heist je prišla novica, da se je tamkajšnji župan, sit čakanja na odločitve zvezne vlade, kar sam odločil za zaprtje gostiln in drugega. O prekinitvi pouka so razmišljali le načelno.
Pojavljale so se tradicionalne razlike med različnimi deli držav, saj flamski nacionalisti, ki so na oblasti v Flandriji, niso bili naklonjeni zaprtju šol. Klasična belgijska kakofonija.
Premierka postala krizna menedžerka
Čeprav je v Belgiji vlada padla pred božičem 2018 in po volitvah maja lani še vedno neuspešno sestavljajo novo koalicijo, negotovosti ni bilo. Po dolgem oklevanju so nato v noči na petek v svetu za nacionalno varnost sprejeli drastične ukrepe: zaprtje šol, barov, restavracij, diskotek, kinematografov. Ne bo športnih in drugih prireditev.
Svetujejo delo od doma in uporabo javnega prevoza le v nujnih primerih. Konec tedna bodo lahko odprte le trgovine z živili in lekarne. Poslovodeča premierka Sophie Wilmès je postala krizna menedžerka.
V Bruslju od sobote veljajo izredni ukrepi. Oblast je sinoči pozvala ljuid, naj ne organizirajo zaprtih zabav, saj z njimi spodkopavajo prizadevanja za zajezitev virusa. FOTO: Johanna Geron/Reuters
Pravi stres v institucijah
V pravem stresu je ves drug Bruselj, institucije EU z več deset tisoč zaposlenimi. V normalnih časih v njih vsak dan potekajo »nešteti« sestanki na raznih ravneh z ljudmi iz držav članic. Evropski parlament, v katerem je vsak dan na stotine obiskovalcev iz Evrope in sveta, je med našim obiskom med plenarnim zasedanjem v torek bolj ali manj sameval.
Med razpravo o koranavirusu je bila v dvorani kvečjemu petina poslancev. Njegov predsednik David Sassoli je v »samoizolaciji«, saj je bil konec tedna doma v Italiji.
Zasedanje bi sicer moralo potekati v Strasbourgu, kamor se mora parlamentarni »potujoči cirkus« seliti dvanajstkrat na leto (Francija odločno nasprotuje končanju tega ne najbolj racionalnega početja), a je bilo preseljeno v Bruselj in skrajšano na en dan. Ker na začetku mandata ni veliko zakonodajnega dela, so le razpravljali o aktualnih temah.
Časnikarji smo morali ob vstopu podpisati izjavo, da nismo bili v stiku z osebo, za katero bi vedeli, da je okužena, ali v zadnjih 14 dneh obiskali držav, ki so bile najbolj prizadete (Kitajska, Italija, Iran …).
Tudi na sedežu evropske komisije v bruseljski palači Berlaymont so nas ob vstopu v tiskovno središče zaprosili za vpis na seznam, da bi nas v primeru pojava okužbe pri kom udeleženih lažje izsledili. Med uradništvom ni bilo veliko veliko primerov okužb.
Nato mora delovati
Prišle so informacije o okuženih, denimo, na Natu, evropski obrambni agenciji, v službah evropske komisije. Hrvaška veleposlanica pri EU Irena Andrassy se je po sestanku, na katerem je sedela ob visokem uradniku sveta EU, odločila za dvotedensko samoizolacijo.
V institucijah, kot je Nato, bi morali ne glede na širjenje okužbe vedno zagotoviti opravljanje temeljnih funkcij s kadri. Če kdo zboli, mora biti takoj nadomeščen z drugim. Sestanki na najvišjih ravneh odpadajo ali potekajo na drugačen način. V zadnjih dneh so doma ostali ministri za trgovino in pravosodje.
Prihodnji teden se v Londonu ne bodo sestali pogajalci za prihodnje odnose med EU in Združenim kraljestvom. Voditelji držav so se prvič v zgodovini pogovorili v videokonferenci. Tema je bila zajezitev koronavirusa.
Izkušnja s terorizmom
Med sprehodi po glavnih institucijah EU se je v zadnjih dneh pokazala njihova opustelost. V njih imajo že v normalnih razmerah dobro razvit sistem dela na daljavo. Za marsikoga ga bo že tako manj. V evropski komisiji, orjaškem aparatu z 32.000 zaposlenimi, bodo morali prihajati v službo samo zaposleni na bistvenih funkcijah.
V tej de facto karanteni naj bi vztrajali, dokler ne bo drugačne odločitve. Mesto je bilo v izrednem stanju že po terorističnih napadih v Parizu novembra 2015 in nato marca 2016 v samem Bruslju. A takšnih razmer, kot naj bi vladale v prihodnjih tednih, še nikoli ni bilo.
