Ko ti »krona« pade z glave

Avstrijska vladna kriza: Po dveh letih vladanja »turkizno modre« koalicije severno sosedo spet čakajo parlamentarne volitve. 
Fotografija: Podkanclerja Heinz-Christiana Stracheja so potopili nečedni posli. FOTO: Reuters
Odpri galerijo
Podkanclerja Heinz-Christiana Stracheja so potopili nečedni posli. FOTO: Reuters

Septembra bodo Avstrijci drugič zapored predčasno izbirali predstavnike ljudstva. V soboto je namreč zaradi »korupcijskega škandala«, v katerega sta vpletena pomembna svobodnjaška politika, vladajoča koalicija vodilne ljudske stranke in svobodnjakov razpadla.


Kdaj bodo volitve?


Po zakonodaji bi lahko izredne parlamentarne volitve pripravili sredi avgusta, predsednik države Alexander Van der Bellen pa je izjavil, da bodo Avstrijci spet izbirali zvezne predstavnike ljudstva septembra. Zadnjič so – prav tako predčasno – glasovali oktobra 2017, ko je ljudska stranka premagala prej vodilne socialdemokrate, v koalicijo pa povabila tretjeuvrščene svobodnjake. Po zadnjih javnomnenjskih raziskavah, ki so bile objavljene še pred škandalom, bi zdaj stranka premiera Sebastiana Kurza še povečala prednost, saj bi zanjo glasovala več kot tretjina volivcev. Socialdemokrati bi s četrtino glasov ostali na drugem mestu. Svobodnjaki, ki jih zdaj vodi njihov nekdanji predsedniški kandidat in dosedanji prometni minister Norbert Hofer, bi dobili le nekaj odstotkov glasov manj. A to so bile ankete, narejene še pred tem, ko je pricurljal v javnost videoposnetek, ki je povzročil sedanjo vladno krizo.

 

Kakšna bo nova avstrijska vlada?  
                                                     

V njej ne bo več svobodnjakov, vendar Kurz, ki mu ankete znova napovedujejo prepričljivo zmago, vanjo najbrž ne bo povabil nekdaj vladajočih koalicijskih socialdemokratskih partnerjev. Nekateri analitiki domnevajo, da bi se lahko ljudski stranki v vladi pridružili pripadniki liberalnega Neosa in celo zeleni, ki so na zadnjih volitvah izpadli iz parlamenta, jeseni pa bi lahko znova prestopili volilni prag.

 

Kako bo afera vplivala na volitve v evropski parlament?


Skladno z lizbonsko pogodbo je Avstrija dobila 19 poslanskih mest v evropskem parlamentu, a je po priključitvi Hrvaške eno mesto izgubila. Zdaj imata ljudska in socialdemokratska stranka pet predstavnikov v Strasbourgu, svobodnjaki štiri, zeleni tri, Neos pa enega. Po zadnjih raziskavah, ki so jih objavili še pred razkritjem škandala, bi razmerje ostalo podobno, saj bi vse tri vodilne stranke dobile okoli tri odstotke glasov več, zeleni pa bi se morali posloviti vsaj od enega mandata. Zaradi afere bi lahko izgubili precej glasov svobodnjaki, za katere je pred petimi leti glasovalo 19,7 odstotka Avstrijcev, do nedavnega pa so jim napovedovali 23 odstotkov glasov.
 

Zakaj je bila Strachejeva ponudba o prodaji časnika Kronen Zeitung tako »škandalozna«?


Zaradi vzpona novih spletnih medijev ta tabloid, ki je bil v severni sosedi dolgo najbolj brani časopis, ni več tako pomemben ustvarjalec avstrijske politike kot nekoč, ko so si tukajšnji politiki silno prizadevali, da bi Kronen o njih pisal lepo. Kako močen je ta medij, ki ga menda berejo trije od osmih milijonov Avstrijcev, se je pokazalo, ko so pred leti o njem in njegovem izjemnem političnem vplivu naredili kritični dokumentarni film, ki si ga v Avstriji zaradi strahu pred zamero dolgo ni nihče upal pokazati, Kronen pa je celo nehal objavljati program kanala Arte, ko si je ta drznil predvajati dokumentarec. Po ugotovitvah medijskih analitikov je tabloidu leta 1986 uspelo »izvoliti« spornega predsednika Kurta Waldheima, leta 1999 je pripomogel k prvemu vzponu svobodnjakov, leta 2008 je podprl nekdanjega socialdemokratskega kanclerja Wernerja Faymanna, pred desetimi leti pa populist Hans-Peter Martin na volitvah v evropski parlament vsekakor ne bi dobil toliko glasov, če zanj ne bi navijal ta priljubljeni tabloid.

Preberite še:

Komentarji: