Komu zaupamo čudež življenja?
Pri nas porod na domu ni sistemsko urejen. Zdravstveno zavarovanje ga ne vključuje, babic, ki imajo dovoljenje za opravljanje babiške dejavnosti na domu, je malo, zgolj tri, dejavni pa sta dve.
Odpri galerijo
Urediti bi morali podeljevanje dovoljenj za porodništvo na domu in celotno odgovornost. FOTO: Reuters
Meghan Markle si želi roditi daleč stran od medijske pozornosti, zato v Veliki Britaniji ugibajo, ali bo žena princa Harryja rodila kar doma. V preteklosti porod na domu sicer ni bil nič posebnega, danes pa so ženske, ki rodijo v domačem okolju, precejšnja izjema.
Resda vojvodinja ni ravno dobra iztočnica za pogovor o porodu na domu, kajti na dvorcu Windsor z desetimi spalnicami bo gotovo imela ob sebi množico zdravstvenega osebja, ki bo poskrbelo zanjo in za otroka, tudi če bi šlo kaj narobe. Pomembnejše je torej vprašanje, ali imajo ustrezno oskrbo nosečnice, ki niso članice kraljevih družin.
Pri nas porod na domu ni sistemsko urejen. Zdravstveno zavarovanje ga ne vključuje, babic, ki imajo dovoljenje za opravljanje babiške dejavnosti na domu, je malo, zgolj tri, dejavni pa sta dve. Tako je nastal obsežen črni trg, saj nosečnice najemajo porodne babice brez dovoljenja za opravljanje dejavnosti, tako iz Slovenije kot iz Avstrije in Italije, slovensko zdravstveno ministrstvo pa novih dovoljenj ne podeljuje. Cena poroda na domu se sicer giba od tisoč do dva tisoč evrov.
»V ceno ni všteta zgolj babiška storitev med porodom, ampak pettedenska pripravljenost na klic k porodu, vsa babiška oskrba od 37. tedna nosečnosti do treh dni po porodu in svetovanje do šest tednov po porodu,« pravi diplomirana babica Nina Radin, ena od treh Slovenk z dovoljenjem za opravljanje babiške dejavnosti na domu. »V obdobju pripravljenosti sem ženski na voljo 24 ur na dan in se odzovem na vsak njen klic.«
Radinova poudarja, da nosečnice, ki jo izberejo, niso ženske, ki bi z nekakšnim alternativnim pristopom ogrožale otrokovo in svoje zdravje. »Moje izkušnje so, da so to izobražene in informirane ženske, ki jim ni vseeno, kako bodo rodile in kako se bodo rodili njihovi otroci. Pogosto gre za ženske s porodno izkušnjo v sistemu, kjer so njihove temeljne potrebe med porodom prezrli, nemalokrat pa opravili tudi različne postopke brez njihovega soglasja.«
Med tistimi, ki porod na domu odsvetujejo, je predstojnik ljubljanske porodnišnice Gorazd Kavšek. »Urediti bi morali podeljevanje dovoljenj in celotno odgovornost,« je prepričan. »Ni problem v slovenskih babicah, ampak da to dejavnost opravlja veliko ljudi brez ustreznega nadzora. Prav zato rojevajo doma tudi ogrožene nosečnice.«
Pred tremi leti je v Sloveniji gostoval porodničar dr. Michel Odent, katerega glavno sporočilo je, da naj ženske rojevajo doma, ker je tako najbolje za porodnico in za otroka. »Prvi trenutki po rojstvu so izredno pomembni za otrokov razvoj. Ključno pa je, kako domači so prvi mikrobi in bakterije, ki preidejo na otroka. Včasih so se otroci rojevali v bakterijsko domačem okolju, danes je obratno,« je za Delo razlagal izkušen porodničar, ki bo prihodnje leto star 90 let. »Bakterije in mikrobi vplivajo na zaščito pred boleznimi in okužbami, zato je bistveno, da jih otrok prejme čim več od matere, saj ti mikrobi najbolje zaščitijo njegove telesce.«
Francoski strokovnjak je prepričan, da se mora porodna babica pred rojstvom čim bolj umiriti, saj mirnost predaja naprej na porodnico. »Najbolje je, da je zraven samo ena babica, kajti znanstveno je dokazano, da se človeške sposobnosti zmanjšajo, kadar smo opazovani, še posebno pri novi izkušnji ali početju, ki ni vsakodnevno,« je dejal.
Precej v nasprotju z razmerami v porodnišnici je Odentov nasvet, naj ženske rojevajo skoraj povsem v temi, kajti hormon teme (ali spanja) melatonin se odlično povezuje s hormonom ljubezni oksitocinom, ki se sprošča pri porodu. »Za žensko je najbolje, da se po popadkih preseli v majhno, temno in toplo sobo, zraven pa je zgolj ena izkušena in tiha porodna babica,« je povedal med obiskom Ljubljane.
Ko pride na dom Nina Radin, prepusti nosečnici, da sama pripravi prostor za porod, a ta mora vseeno izpolnjevati nekaj zahtev. »Prostor mora biti dovolj topel, nujna je osnovna higiena, ženska pa vnaprej dobi tudi seznam stvari, ki jih je koristno imeti,« je razložila. »Druge osnovne pripomočke prinesem jaz, to so naprave za merjenje utripa, pritiska, temperature, enako velja za material, ki se uporablja pri porodu, sterilne rokavice, sponke za popek …«
Danes je v navadi, da so pri porodu tudi očetje, nekateri snemajo in fotografirajo dogajanje, nekateri od strahu celo omedlijo, toda prof. Odent zapoveduje, da moški pri porodnici nimajo kaj iskati. »Porodnica se najbolje počuti v družbi ženske, ki že ima otroka. Pomembna je figura matere, kar je še eno preprosto življenjsko pravilo. Moški namreč nikoli ne bo mogel razumeti, kako se počuti ženska s porodnimi popadki. Ženska se zato v moški družbi podzavestno počuti manj varno,« je razložil. »Partnerski odnosi se spreminjajo, toda poglejte prejšnje generacije. Rodil sem se doma leta 1930 in mama ni želela, da bi jo mož gledal. V besedah moje mame je bil skrit seksualni odnos, ki se spremeni, če moški gleda porod. Privlačnost se zaradi tega lahko zmanjša, kar se seveda dogaja na nezavedni ravni.«
Izkušnje Nine Radin so precej različne, a prav tako poudarja, da je navzočnost moškega pri porodu precej nov pojav. »Najpomembnejše je, da ženska sama začuti, kaj hoče. Najpogosteje je pri porodu partner, včasih tudi doula, prijateljica, mama, sestra ali celo starejši otroci, imela pa sem tudi primere, ko smo šli vsi iz sobe, samo jaz sem občasno preverila, ali vse poteka v redu,« pripoveduje. »Ženska ne sme imeti slabe vesti, če hoče moškega ali koga drugega poslati iz sobe. In obratno, slabe vesti ne sme imeti niti partner, če si ne želi biti pri porodu.«
Zagovorniki poroda na domu ne izključujejo možnosti zdravniške pomoči v porodnišnici. »So stanja, ko je priporočljivo, da ženska rodi v porodnišnici,« je prepričana Radinova. »Občasno se tudi pri povsem zdravi nosečnici med rojevanjem zgodi kaj takega, da je potrebna zdravniška obravnava. Nujno stanje zahteva premestitev v najbližjo porodnišnico, pri nenujnih pa gremo lahko tudi v bolj oddaljeno porodnišnico po želji porodnice.«
Da o porodu na domu med strokovnjaki ni soglasja, kažejo tudi nekateri primeri iz prakse. »Ko smo pred časom prišli v porodnišnico, je premeščena porodnica namesto prijazne besede slišala očitek, kaj si je vendar mislila, da to počne doma,« opiše Radinova. »Vendar je to samo en primer, ki ne kaže celotne slike. Pri zdravih nosečnicah je premestitev v porodnišnico redka, obenem pa me veseli, da je v primerih, ko je premestitev nujna, odnos v bolnišnici čedalje boljši.«
Predstojnik ljubljanske porodnišnice Gorazd Kavšek je prepričan, da je pri porodih na domu več težav kot v porodnišnici: »Pri porodu na domu sta dva pomembna dejavnika: pravilna izbira kandidatk, da ne gre za tvegane primere, in možnost pravočasnega prevoza do porodnišnice. Če se med rojevanjem zaplete, je priporočljiv prihod v porodnišnico najkasneje v pol ure, toda promet v Sloveniji je takšen, da morate živeti precej blizu porodnišnice, da je to izvedljivo.«
Rešitev je torej na dlani: določiti je treba pravila in smernice, kar so po Kavškovih besedah strokovnjaki že pripravili, nato pa ustrezno podeliti dovoljenja in opredeliti odgovornost. Na potezi je zato ministrstvo za zdravje.
Resda vojvodinja ni ravno dobra iztočnica za pogovor o porodu na domu, kajti na dvorcu Windsor z desetimi spalnicami bo gotovo imela ob sebi množico zdravstvenega osebja, ki bo poskrbelo zanjo in za otroka, tudi če bi šlo kaj narobe. Pomembnejše je torej vprašanje, ali imajo ustrezno oskrbo nosečnice, ki niso članice kraljevih družin.
Pri nas porod na domu ni sistemsko urejen. Zdravstveno zavarovanje ga ne vključuje, babic, ki imajo dovoljenje za opravljanje babiške dejavnosti na domu, je malo, zgolj tri, dejavni pa sta dve. Tako je nastal obsežen črni trg, saj nosečnice najemajo porodne babice brez dovoljenja za opravljanje dejavnosti, tako iz Slovenije kot iz Avstrije in Italije, slovensko zdravstveno ministrstvo pa novih dovoljenj ne podeljuje. Cena poroda na domu se sicer giba od tisoč do dva tisoč evrov.
»V ceno ni všteta zgolj babiška storitev med porodom, ampak pettedenska pripravljenost na klic k porodu, vsa babiška oskrba od 37. tedna nosečnosti do treh dni po porodu in svetovanje do šest tednov po porodu,« pravi diplomirana babica Nina Radin, ena od treh Slovenk z dovoljenjem za opravljanje babiške dejavnosti na domu. »V obdobju pripravljenosti sem ženski na voljo 24 ur na dan in se odzovem na vsak njen klic.«
Radinova poudarja, da nosečnice, ki jo izberejo, niso ženske, ki bi z nekakšnim alternativnim pristopom ogrožale otrokovo in svoje zdravje. »Moje izkušnje so, da so to izobražene in informirane ženske, ki jim ni vseeno, kako bodo rodile in kako se bodo rodili njihovi otroci. Pogosto gre za ženske s porodno izkušnjo v sistemu, kjer so njihove temeljne potrebe med porodom prezrli, nemalokrat pa opravili tudi različne postopke brez njihovega soglasja.«
Med tistimi, ki porod na domu odsvetujejo, je predstojnik ljubljanske porodnišnice Gorazd Kavšek. »Urediti bi morali podeljevanje dovoljenj in celotno odgovornost,« je prepričan. »Ni problem v slovenskih babicah, ampak da to dejavnost opravlja veliko ljudi brez ustreznega nadzora. Prav zato rojevajo doma tudi ogrožene nosečnice.«
Ključni materini mikrobi
Pred tremi leti je v Sloveniji gostoval porodničar dr. Michel Odent, katerega glavno sporočilo je, da naj ženske rojevajo doma, ker je tako najbolje za porodnico in za otroka. »Prvi trenutki po rojstvu so izredno pomembni za otrokov razvoj. Ključno pa je, kako domači so prvi mikrobi in bakterije, ki preidejo na otroka. Včasih so se otroci rojevali v bakterijsko domačem okolju, danes je obratno,« je za Delo razlagal izkušen porodničar, ki bo prihodnje leto star 90 let. »Bakterije in mikrobi vplivajo na zaščito pred boleznimi in okužbami, zato je bistveno, da jih otrok prejme čim več od matere, saj ti mikrobi najbolje zaščitijo njegove telesce.«
Priznani francoski porodničar Michel Odent zagovarja rojevanje na domu. FOTO: Jure Eržen
Francoski strokovnjak je prepričan, da se mora porodna babica pred rojstvom čim bolj umiriti, saj mirnost predaja naprej na porodnico. »Najbolje je, da je zraven samo ena babica, kajti znanstveno je dokazano, da se človeške sposobnosti zmanjšajo, kadar smo opazovani, še posebno pri novi izkušnji ali početju, ki ni vsakodnevno,« je dejal.
Precej v nasprotju z razmerami v porodnišnici je Odentov nasvet, naj ženske rojevajo skoraj povsem v temi, kajti hormon teme (ali spanja) melatonin se odlično povezuje s hormonom ljubezni oksitocinom, ki se sprošča pri porodu. »Za žensko je najbolje, da se po popadkih preseli v majhno, temno in toplo sobo, zraven pa je zgolj ena izkušena in tiha porodna babica,« je povedal med obiskom Ljubljane.
Ko pride na dom Nina Radin, prepusti nosečnici, da sama pripravi prostor za porod, a ta mora vseeno izpolnjevati nekaj zahtev. »Prostor mora biti dovolj topel, nujna je osnovna higiena, ženska pa vnaprej dobi tudi seznam stvari, ki jih je koristno imeti,« je razložila. »Druge osnovne pripomočke prinesem jaz, to so naprave za merjenje utripa, pritiska, temperature, enako velja za material, ki se uporablja pri porodu, sterilne rokavice, sponke za popek …«
Kaj naj počne partner
Danes je v navadi, da so pri porodu tudi očetje, nekateri snemajo in fotografirajo dogajanje, nekateri od strahu celo omedlijo, toda prof. Odent zapoveduje, da moški pri porodnici nimajo kaj iskati. »Porodnica se najbolje počuti v družbi ženske, ki že ima otroka. Pomembna je figura matere, kar je še eno preprosto življenjsko pravilo. Moški namreč nikoli ne bo mogel razumeti, kako se počuti ženska s porodnimi popadki. Ženska se zato v moški družbi podzavestno počuti manj varno,« je razložil. »Partnerski odnosi se spreminjajo, toda poglejte prejšnje generacije. Rodil sem se doma leta 1930 in mama ni želela, da bi jo mož gledal. V besedah moje mame je bil skrit seksualni odnos, ki se spremeni, če moški gleda porod. Privlačnost se zaradi tega lahko zmanjša, kar se seveda dogaja na nezavedni ravni.«
Izkušnje Nine Radin so precej različne, a prav tako poudarja, da je navzočnost moškega pri porodu precej nov pojav. »Najpomembnejše je, da ženska sama začuti, kaj hoče. Najpogosteje je pri porodu partner, včasih tudi doula, prijateljica, mama, sestra ali celo starejši otroci, imela pa sem tudi primere, ko smo šli vsi iz sobe, samo jaz sem občasno preverila, ali vse poteka v redu,« pripoveduje. »Ženska ne sme imeti slabe vesti, če hoče moškega ali koga drugega poslati iz sobe. In obratno, slabe vesti ne sme imeti niti partner, če si ne želi biti pri porodu.«
Izkušnja Nike Kobal, ki je rodila doma
Porod doma je bil zame neprecenljiv. Lahko sem ga doživela v lastnem ritmu, s svojim dihom in z zbranostjo ob vsakem popadku. Bili smo skupaj, tudi starejša hči je bila zraven, še posebej lepo pa je bilo v poporodnem obdobju, ko smo imeli vso intimnost za povezovanje. Vsaka ženska ima pravico do takšnega poroda, kot si sama želi, verjamem pa, da porod doma ni za vsako. Nekatere se počutijo varnejše v oskrbi porodnišnice. Vesela sem, da danes lahko ženska izbere porod na domu po legalni poti, s strokovno usposobljeno babico. Dvomim, da bi se za porod doma odločila, če stvari pravno ne bi bile urejene, in to z nekom, ki ni kvalificiran. V odločitev sem šla trezno in se pozanimala o možnih zapletih. Poznam tudi primere, ko se je med porodu zapletlo, vendar je bila oskrba dovolj dobra za ustrezen in pravočasen prihod v porodnišnico. Menim, da je odločitev za izbiro poroda prava takrat, ko ne pride iz strahu ali pričakovanj okolice, temveč iz notranje umiritve in moči porodnice.
Porod doma je bil zame neprecenljiv. Lahko sem ga doživela v lastnem ritmu, s svojim dihom in z zbranostjo ob vsakem popadku. Bili smo skupaj, tudi starejša hči je bila zraven, še posebej lepo pa je bilo v poporodnem obdobju, ko smo imeli vso intimnost za povezovanje. Vsaka ženska ima pravico do takšnega poroda, kot si sama želi, verjamem pa, da porod doma ni za vsako. Nekatere se počutijo varnejše v oskrbi porodnišnice. Vesela sem, da danes lahko ženska izbere porod na domu po legalni poti, s strokovno usposobljeno babico. Dvomim, da bi se za porod doma odločila, če stvari pravno ne bi bile urejene, in to z nekom, ki ni kvalificiran. V odločitev sem šla trezno in se pozanimala o možnih zapletih. Poznam tudi primere, ko se je med porodu zapletlo, vendar je bila oskrba dovolj dobra za ustrezen in pravočasen prihod v porodnišnico. Menim, da je odločitev za izbiro poroda prava takrat, ko ne pride iz strahu ali pričakovanj okolice, temveč iz notranje umiritve in moči porodnice.
Ni primeren za vse porodnice
Zagovorniki poroda na domu ne izključujejo možnosti zdravniške pomoči v porodnišnici. »So stanja, ko je priporočljivo, da ženska rodi v porodnišnici,« je prepričana Radinova. »Občasno se tudi pri povsem zdravi nosečnici med rojevanjem zgodi kaj takega, da je potrebna zdravniška obravnava. Nujno stanje zahteva premestitev v najbližjo porodnišnico, pri nenujnih pa gremo lahko tudi v bolj oddaljeno porodnišnico po želji porodnice.«
Da o porodu na domu med strokovnjaki ni soglasja, kažejo tudi nekateri primeri iz prakse. »Ko smo pred časom prišli v porodnišnico, je premeščena porodnica namesto prijazne besede slišala očitek, kaj si je vendar mislila, da to počne doma,« opiše Radinova. »Vendar je to samo en primer, ki ne kaže celotne slike. Pri zdravih nosečnicah je premestitev v porodnišnico redka, obenem pa me veseli, da je v primerih, ko je premestitev nujna, odnos v bolnišnici čedalje boljši.«
Predstojnik ljubljanske porodnišnice Gorazd Kavšek je prepričan, da je pri porodih na domu več težav kot v porodnišnici: »Pri porodu na domu sta dva pomembna dejavnika: pravilna izbira kandidatk, da ne gre za tvegane primere, in možnost pravočasnega prevoza do porodnišnice. Če se med rojevanjem zaplete, je priporočljiv prihod v porodnišnico najkasneje v pol ure, toda promet v Sloveniji je takšen, da morate živeti precej blizu porodnišnice, da je to izvedljivo.«
Rešitev je torej na dlani: določiti je treba pravila in smernice, kar so po Kavškovih besedah strokovnjaki že pripravili, nato pa ustrezno podeliti dovoljenja in opredeliti odgovornost. Na potezi je zato ministrstvo za zdravje.
