Krizni novi svet, s pridihom apokalipse

Tudi v Belgiji je opaženih nekaj pozitivnih gibanj, krivulja števila hospitaliziranih ne raste več, a sproščanja ukrepov še ni na obzorju.
Fotografija: Znameniti bruseljski trg Grand Place povsem sameva. FOTO: Reuters
Odpri galerijo
Znameniti bruseljski trg Grand Place povsem sameva. FOTO: Reuters

Bruselj - Starejša ženska je ob nasadu rož telovadila, mlada družina z vozičkom se je sprehajala, mladeniča sta brezskrbno kramljala. V Parc du Cinquantenaire, velikem bruseljskem parku, ki so ga leta 1880 odprli ob 50. obletnici neodvisnosti Belgije, je bilo sredi tedna pozno popoldne na prvi pogled kot zmeraj.

Zelenice in sprehajalne poti so bile v lepem, toplem vremenu, ki dan za dnem vabi Bruseljčane na plano, polne. Zgolj maske na številnih obrazih, skrbno spoštovanje razdalje med ljudmi in tuljenje siren reševalnih vozil v daljavi so bila očitna znamenja, da so časi resni.
 

Evropska četrt kot opustošena


Bližnja evropska četrt z velikimi zgradbami institucij EU je bila kot opustošena. Tam je v normalnih časih popoldne in zgodaj zvečer velik vrvež. Skrbno oblečeno uradništvo hiti po svojih poteh, mladi stažisti po opravljenem delu pa se napotijo proti živahnemu večeru v bruseljskih barih.

Iz številnih irskih pubov, ki delujejo okoli sedeža evropske komisije v palači Berlaymont, že štiri tedne prihaja le globoka tišina. Zgolj pred kakšno od restavracij z japonsko ali drugo hrano so zbrani kolesarji ali mopedisti, ki dostavljajo hrano na dom. Takšna
dostava je ena od dejavnosti, ki so v Bruslju očitno zacvetele.

Kolesarjenje po glavnih turističnih točkah sredi karantene kaže skoraj apokaliptično podobo. Grand Place, ki velja za enega najlepših evropskih trgov in na katerem se vedno gnete ljudi, je prazen. Le tu in tam se pojavi kak mimoidoči. Edini glas je bilo vpitje možakarja s pločevinko najcenejšega piva v rokah.

Pred bližnjo borzno palačo so policisti preganjali brezdomce, ki so se kratkočasili ali počivali na klopcah. Na ulicah je bilo kaj več življenja v priseljenskih delih, na Avenue de Stalingrad pri železniški postaji Midi ali v Matongeu z močno afriško skupnostjo.
 

Volja počasi popušča


Vprašanje za vse je, kdaj bodo ukrepe začeli odpravljati. Za velikonočni konec tedna je že tako pričakovano, da bodo številni poskušali čim več časa preživeti zunaj stanovanj. Čutiti je, da je po štirih tednih zaprtja pripravljenost na spoštovanje strogih pravil začela popuščati.

Ko v naši soseski ob 20. uri z balkonov zadoni aplavz za zahvalo medicinskem osebju, mladi le poskušajo pokazati nekaj sproščenosti. Skupina najstnikov si je s sabo prinesla predvajalnik glasbe in na pločniku pred blokom plesala. To je bil kot privid neke normalnosti v kriznih, smrtno resnih časih. Nihče se ni jezil.

V Belgiji, gosto naseljeni državi z 11,5 milijona prebivalcev, je število mrtvih v zadnjem tednu še naraščalo. V petek je bilo na seznamu že 3019 umrlih za posledicami koronavirusa. Optimizem so okrepila zadnja gibanja – ustavitev rasti števila oseb na intenzivni negi in manj hospitaliziranih.



Virolog Emmanuel André, ki belgijski javnosti vsako dopoldne pojasnjuje gibanja, je sicer že omenil vrh epidemije in upanje, da bi šli proti normalnosti, a preobrat še ni potrjen. »Iti prehitro bi bila napaka,« je opozoril. Število obolelih je visoko in bolnišnice so pod velikim pritiskom.
 

(Pre)pozna skrb za starejše


Posebno težke so razmere v domovih za starejše s številnimi žarišči bolezni. V vseh treh belgijskih regijah (Bruslju, Flandriji in Valoniji) kličejo na pomoč vojsko. Poleg tega se v javnosti pojavljajo očitki, da so se prepozno posvetili vprašanju oskrbe najstarejših in njihovi hospitalizaciji.

Strogi ukrepi naj bi veljali do konca velikonočnih počitnic 19. aprila, po pričakovanjih bodo še podaljšani. Po javnomnenjskih raziskavah motiviranost Belgijcev za bolj ali manj izolirano življenje med štirimi stenami že popušča.

Bruselj ni le glavno mesto Belgije. V očeh Evropejcev je predvsem sedež institucij EU, ki zaposlujejo več deset tisoč uradnikov in drugega osebja. Tudi institucije v takšnih razmerah težko delujejo. Evropski parlament pošilja pravo poplavo sporočil, s katero očitno želi pokazati, da med krizo ni končal v brezdelju.

Na drugi strani je po pisanju Spiegla nemški stalni predstavnik pri EU Michael Clauß v depeši v Berlin pojasnjeval, da se bodo med njihovim predsedovanjem svetu EU v drugi polovici leta morali spopadati s številnimi težavami, tudi tehničnimi, saj bo v Bruslju težko organizirati zasedanja.

Tudi tu med krizo s koronavirusom nastaja nov svet, kakšnega še nismo poznali.

Komentarji: