London v boju z nezakonitimi migracijami pripravljen ignorirati Strasbourg
Obseg nezakonitih migracij v Rokavskem prelivu se že dlje časa vztrajno povečuje, zaradi česar narašča tudi pritisk na britansko vlado oziroma vladajočo konservativno stranko, da ustavi dotok ljudi. Toda njen kontroverzni predlog nove azilne zakonodaje, ki bi omogočila takojšen izgon nezakonitih migrantov v njihovo državo izvora, Ruando oziroma v druge varne države, je za vladne kritike nesprejemljiv, problematičen pa naj bi bil tudi v očeh predstavnikov Evropske unije in več njenih članic.
Predlog zakona je šel danes skozi tretje branje v spodnjem domu britanskega parlamenta. Njegova naslednja postaja je lordska zbornica, kjer utegnejo načrti vlade naleteti na znatno opozicijo, predvsem zaradi določila, ki bi pristojnemu ministru omogočilo, da pri izgonu migrantov ignorira kakršne koli začasne odločbe Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) v Strasbourgu, ki je lani preprečilo poskus prvih deportacij v Ruando. S to afriško državo je britanska vlada sklenila poseben, več kot sto milijonov funtov vreden dogovor za sprejem izgnanih posameznikov.
Sporna vsebina zakona je bila ta mesec še dodatno zaostrena. Vlada premiera Rishija Sunaka je v obravnavo vložila več dopolnil, ki bodo pripomogla k hitrejši odstranitvi ljudi, ki so v državo vstopili nezakonito. S tem je ugodila zahtevam radikalnejših poslancev konservativne stranke, ki so po poročanju otoških medijev v nasprotnem primeru zagrozili, da bodo glasovali proti zakonodaji. Sunak in notranja ministrica Suella Braverman sta po drugi strani napovedala tudi vzpostavitev »varnih in zakonitih« poti do azila, kar so opazovalci interpretirali kot poskus pomiritve zmernih torijcev.
Rekordnih 45.000 ljudi v enem letu
Za Sunakovo vlado je ureditev razmer v Rokavskem prelivu, čez katerega je lani na Otok s pomočjo tihotapskih mrež z majhnimi čolni priplulo rekordnih 45.000 ljudi, ključnega pomena, če želi imeti kakršnekoli možnosti, da se na prihodnjih parlamentarnih volitvah obdrži na oblasti.
Suella Braverman je pred današnjo sejo parlamenta vztrajala, da je nova zakonodaja nujna za omejitev nezakonitega priseljevanja, ter branila dopolnilo, na podlagi katerega bo London lahko ignoriral odločbe ESČP, rekoč, da so te v preteklosti »spodkopavale odločitve demokratično izvoljene vlade«.
Njene besede so bile najnovejši znak naraščajočega ideološkega razkola v vrstah vladajoče stranke, in sicer glede prihodnosti sodelovanja Združenega kraljestva v ESČP, ki deluje v okviru Sveta Evrope. Na desnem polu stranke se krepi podpora ideji, da bi država morala izstopiti iz evropske konvencije o varstvu človekovih pravic, ki je pravna podlaga za delovanje sodišča. Toda več vidnih torijcev je prepričanih, da bi se s tem ustrelila v koleno. Med njimi je tudi zunanji minister James Cleverly, ki je v intervjuju za Guardian nedavno dejal, da le peščica evropskih držav ne sodeluje z ESČP, med njimi Rusija in Belorusija. »Dvomim, da je to klub, ki mu želimo pripadati,« je opozoril.
Zaskrbljenost zaradi nove zakonodaje oziroma pristojnosti, ki bi jih ta podelila ministrom, naj bi po poročanju bruseljskega Politica v pogovorih z Londonom v zadnjem letu izrazili tudi predstavniki evropske komisije in več držav članic, od katerih imajo mnoge tudi same podobne težave.
