Macron po pomoč k bančnikom

Kljub predsednikovim obljubam se kopičijo pozivi k petemu dejanju civilne revolucije. 
Fotografija: FOTO: Philippe Wojaze/Reuters
Odpri galerijo
FOTO: Philippe Wojaze/Reuters

Po včerajšnjem nagovoru francoskega predsednika, danes sledi prepričevanje javnosti, da so z Macronovimi obljubami zahteve protestnikov tudi izpolnjene. Po zaključku televizijskega prenosa iz Elizejske palače so namreč številni protestniki napovedali, da bodo z blokadami nadaljevali. Pozvali so tudi k petemu dejanju ter ponovnemu zavzetju francoskih ulic prihajajočo soboto. Če bodo ulice zopet preplavili rumeni jopiči, bo to že peta zaporedna sobota, ko bodo širom države mesta ohromili protivladni protestniki.

Danes se bo predsednik Emmanuel Macron med drugim sestal tudi s predstavniki bančnega sektorja ter z vodilnimi večjih francoskih podjetij, ki naj bi jih po napovedih prosil za pomoč ter »participacijo pri skupnem prizadevanju,« poroča AFP. Pred državnim zborom naj bi predstavil ukrepe, ki jih je v prvem nagovoru javnosti napovedal, saj še vedno ni povsem jasno, kako naj bi bili slednji financirani. Med obljubami je namreč dvig minimalne plače za 100 evrov mesečno ter napoved neobdavčenih nadur, za katere ne bo potrebno plačati socialne prispevke.



FOTO: Ludovic Marin/Pool via 
FOTO: Ludovic Marin/Pool via 


»Sprejmem svoj del odgovornosti«


»Zavedam se, da sem s svojimi izjavami prizadel številne med vami,« je v svojem govoru včeraj poudaril Macron. Potrdil je, da so protesti posledica dolgoletnih težav, ki so najhuje prizadele prebivalce manjših mest ruralnih predelov Francije z nizkimi dohodki. V svojem nagovoru francoski predsednik številnih težav ni naslovil. Med drugim tako ni predstavil načrtov kako se bo spopadel s problematiko brezposelnih, samozaposlenih, upokojencev, javnih uslužbencev ter študentov. 

»Štirideset let slabosti je moralo slej kot prej privreti na dan,« je še dodal nekdanji investicijski bančnik, ki se je v francosko zgodovino vpisal kot najmlajši predsednik republike doslej. Krize, ki sedaj pretresa Francijo, namreč nikakor ne moremo povezovati samo s previsokimi cenami goriva. Andy Vermaut, belgijski borec za človekove pravice, v protestnih vstajah vidi klic na pomoč vseh ljudi, ki se s težavo prebijajo iz meseca v mesec. 

»Predsednik misli, da bo z denarno distribucijo odpravil težave ter pomiril jezno ljudstvo,« je po predsednikovem nagovoru komentiral Jean-Luc Melenchon, nekdanji predsedniški kandidat ter vodja skrajno levo usmerjene stranke Nepokorna francija. Za soboto tako napoveduje »peto dejanje civilne revolucije.«

Protestniki v Lyonu. FOTO: Laurent Cipriani/Ap
Protestniki v Lyonu. FOTO: Laurent Cipriani/Ap


Številni aktivisti s protesti opozarjajo tudi na institucionalno diskriminacijo francoske sistemske ureditve, ki ljudstvo deli in polarizira. Vermaut verjame, da je prav to eden glavnih razlogov za proteste. Na podlagi zadnjih javnomnenjskih raziskav kar 84 odstotkov francoskih prebivalcev podpira protestnike, ki z zbiranjem izražajo splošno nezadovoljstvo nad Macronovo vlado. Seveda se nezadovoljstvo ni pričelo z njegovim predsedovanjem, a prav njega obsojajo, da je povsem izgubil stik z ljudstvom ter realnostjo. 

Rumeni jopiči so francoske ulice ohromili prvič 17. novembra. 8. decembra se je na ulicah zbralo 136 tisoč protestnikov, do sedaj pa je francoska policija aretirala že 1700 posameznikov, poroča televizijska hiša France 24.

Preberite še:

Komentarji: