Madžarska spet na bruseljskem prangerju
Budimpešti bodo gledali pod prste pri odpravljanju izrednih ukrepov.
Odpri galerijo
Madžarskemu premieru Viktorju Orbánu se še ni treba bati bruseljskih ukrepov. FOTO: AFP
Bruselj – Ravnanje madžarske vlade ostaja pod bruseljskim drobnogledom, a konkretnih ukrepov še ni na obzorju. To je pokazala razprava v evropskem parlamentu, ki je bila osredotočena na izredne ukrepe Budimpešte po izbruhu novega koronavirusa.
Evropski parlament je pred več kot poldrugim letom začel postopek po 7. členu pogodbe o EU proti Madžarski, ker da krši temeljne vrednote EU. V skrajnem primeru ji grozijo finančne sankcije in odvzem glasovalnih pravic, a v razpravah držav članic, ki so v Svetu EU pristojne za naslednje korake, ni bilo premikov. Enako je s postopkom proti Poljski.
Veliko je bilo želja, da bi bilo financiranje iz bruseljskega proračuna močneje pogojevano s spoštovanjem vladavine prava, pretiranega posluha zanje pa ni bilo.
Pred evropskimi parlamentarci – na zasedanju v Bruslju jih je fizično sodelovala le peščica – je podpredsednica komisije Věra Jourová pojasnila, da bi države članice pri odzivu na krizo morale v celoti spoštovati temeljna načela in vrednote. Ukrepi da morajo biti omejeni na nujne in strogo sorazmerne.
»Ne smejo trajati brez konca,« je ocenila. Nikakor ne bi smeli pomeniti izključitve ustave in prava EU, je pojasnila. V evropski komisiji spremljajo položaj v državah članicah, a konkretnih ukrepov proti Madžarski še ni na obzorju.
Logika komisije je, da ukrepi Budimpešte zbujajo »posebno skrb«. Pooblastila vlade so videti širša kot v drugih članicah, predvsem ob upoštevanju njihovega obsega in odsotnosti časovnega okvira, je dejala Jourová. Posebna tema je madžarska kriminalizacija lažnih informacij, ki da ni podrobno urejena in predvideva stroge sankcije.
Po mnenju komisije boj proti dezinformacijam ne bi smel skrčiti poštene, demokratične razprave z različni glasovi. Jourová je opozorila, da se okolje, v katerem delajo madžarski časnikarji, že več let slabša.
Posebnost Budimpešte pri odzivanju da je »znani madžarski kontekst vladavine prava«. Videti je, kot da v komisiji upajo, da se bodo stvari uredile kar same. V Bruslju naj bi pozorno spremljali, kako bo madžarska vlada odpravljala omejitve temeljnih pravic.
Med razpravo je bilo slišati ostre kritike Madžarske iz levega parlamentarnega dela. V imenu največje skupine, Evropske ljudske stranke, je nastopil Fideszov poslanec, vojvodinski Madžar Andor Deli, ki je označil očitke za ideološko razpravo, ki da nima zveze z dejstvi.
Premier Viktor Orbán je zavrnil vabilo na zasedanje, parlamentarci pa se niso strinjali z nastopom pravosodne ministrice Judit Varga, saj da lahko nastopijo le predsedniki vlade in države.
Evropski parlament je pred več kot poldrugim letom začel postopek po 7. členu pogodbe o EU proti Madžarski, ker da krši temeljne vrednote EU. V skrajnem primeru ji grozijo finančne sankcije in odvzem glasovalnih pravic, a v razpravah držav članic, ki so v Svetu EU pristojne za naslednje korake, ni bilo premikov. Enako je s postopkom proti Poljski.
Veliko je bilo želja, da bi bilo financiranje iz bruseljskega proračuna močneje pogojevano s spoštovanjem vladavine prava, pretiranega posluha zanje pa ni bilo.
Meje za ukrepe
Pred evropskimi parlamentarci – na zasedanju v Bruslju jih je fizično sodelovala le peščica – je podpredsednica komisije Věra Jourová pojasnila, da bi države članice pri odzivu na krizo morale v celoti spoštovati temeljna načela in vrednote. Ukrepi da morajo biti omejeni na nujne in strogo sorazmerne.
»Ne smejo trajati brez konca,« je ocenila. Nikakor ne bi smeli pomeniti izključitve ustave in prava EU, je pojasnila. V evropski komisiji spremljajo položaj v državah članicah, a konkretnih ukrepov proti Madžarski še ni na obzorju.
Preberite še:
Še na zaušnica evropski demokraciji
Še na zaušnica evropski demokraciji
»Posebna skrb«
Logika komisije je, da ukrepi Budimpešte zbujajo »posebno skrb«. Pooblastila vlade so videti širša kot v drugih članicah, predvsem ob upoštevanju njihovega obsega in odsotnosti časovnega okvira, je dejala Jourová. Posebna tema je madžarska kriminalizacija lažnih informacij, ki da ni podrobno urejena in predvideva stroge sankcije.
Po mnenju komisije boj proti dezinformacijam ne bi smel skrčiti poštene, demokratične razprave z različni glasovi. Jourová je opozorila, da se okolje, v katerem delajo madžarski časnikarji, že več let slabša.
Posebnost Budimpešte pri odzivanju da je »znani madžarski kontekst vladavine prava«. Videti je, kot da v komisiji upajo, da se bodo stvari uredile kar same. V Bruslju naj bi pozorno spremljali, kako bo madžarska vlada odpravljala omejitve temeljnih pravic.
Viktor Orbán raje ostal doma
Med razpravo je bilo slišati ostre kritike Madžarske iz levega parlamentarnega dela. V imenu največje skupine, Evropske ljudske stranke, je nastopil Fideszov poslanec, vojvodinski Madžar Andor Deli, ki je označil očitke za ideološko razpravo, ki da nima zveze z dejstvi.
Premier Viktor Orbán je zavrnil vabilo na zasedanje, parlamentarci pa se niso strinjali z nastopom pravosodne ministrice Judit Varga, saj da lahko nastopijo le predsedniki vlade in države.
