Makedoncev ne sme nihče zavirati na evropski poti
V Makedoniji možne izredne parlamentarne volitve, ki bi imele referendumsko težo.
Odpri galerijo
Makedonski premier Zoran Zaev pred parlamentom FOTO: AP
Makedonski parlament je včeraj ratificiral sporazum z Grčijo, po katerem se bo država preimenovala v Severno Makedonijo. Premier Zoran Zaev je napovedal, da bo po potrebi začel postopek razrešitve predsednika Gjorgeja Ivanova, ki nasprotuje sporazumu.
Poslanci so ratifikacijo sporazuma brez prisotnosti predstavnikov opozicije, ki so bili proti skrajšani proceduri, podprli z 69 glasovi za in nobenim proti. Ker je zakon dobil zeleno luč poslancev, ga bodo posredovali v podpis predsedniku Gjorgeju Ivanovu. Ta je vnaprej napovedal, da zakona ne bo podpisal. V tem primeru bo parlament po sedmih dneh ponovno obravnaval predlog zakona. Če ga bo potrdil tudi v drugo, lahko zakon začne veljati brez predsednikovega podpisa, možne so tudi izredne parlamentarne volitve, ki bi imele referendumsko težo.
Premier Zoran Zaev, ki do konca meseca pričakuje datum začetka pristopnih pogajanj z EU, je napovedal impeachment, če bo treba, ker da ne sme nihče zavirati Makedonije na evropski poti. Ivanov se je odzval s pozivom Zaevu k uvedbi postopka za njegovo razrešitev in zagotovitvi dvotretjinske večine, ki je potrebna tudi za spremembo ustave. Poudaril je, da se njegovo stališče ni spremenilo kljub pritiskom in grožnjam.
Zaev je spomnil, da je že njegov predhodnik Nikola Gruevski sprejel spremembo imena države v Zgornjo in Severno Makedonijo že leta 2012 in 2013. Grčija takrat ni sprejela makedonskega jezika in identitete, ki sta v sedanjem sporazumu. Po njegovem je bila kriva gradnja poslopij in spomenikov v Skopju po antičnem vzoru.
V Makedoniji, kjer bodo morali ustrezno spremeniti tudi ustavo, naj bi jeseni pripravili referendum. Zaev je prepričan, da bodo državljani na referendumu sprejeli modro odločitev in bo večina podprla evropsko perspektivo Makedonije, ki je po sporazumu z Grčijo na dosegu roke. Potrdil je tudi, da bo rezultat referenduma obvezujoč, kar pomeni, da ratifikacija sporazuma in dogovorjeno ime ne bosta več veljala, če se bo večina izrekla proti predlagani rešitvi. Državljane je pozval, naj pazljivo preberejo sporazum, da bodo spoznali, da je bila sprejeta modra in pravična rešitev.
Parlamentarni odbor za evropske zadeve je v torek sprejel predlog zakona o ratifikaciji sporazuma. Strinjal se je z oceno zunanjega ministra Nikole Dimitrova, ki je v nedeljo z grškim kolegom Nikosom Kocjasom podpisal sporazum, da so pred Makedonijo zgodovinski dnevi in da besedilo sporazuma predstavlja odgovornost in domoljubje.
Poslanci opozicijske stranke VMRO-DPMNE, ki so največji nasprotniki sporazuma, so ob govoru Dimitrova pred glasovanjem vzklikali »izdajalec« in »kapitulacija«. Vodja poslanske skupine VMRO-DPMNE Dragan Danev je poudaril, da bi bila ratifikacija sporazuma genocid sodobne države. Glasovanje so predstavniki opozicije bojkotirali.
Pred poslopjem sobranja so potekali mirni protesti. Demonstranti so zahtevali od Zaeva in Dimitrova, naj umakneta sporazum, skandirali Ivanovu, vzklikali »Imena ne damo!« in »Makedonijo Makedoncem!« ter prepevali domoljubne pesmi. Policijo so obtožili, da je s čezmerno silo razgnala protestnike na nedeljskem protestu. Ker je tepla nedolžne državljane, so zahtevali odstop notranjega ministra Oliverja Spasovskega, odstopili pa so od napovedane blokade parlamenta.
Visoka predstavnica EU za zunanje zadeve in varnostno politiko Federica Mogherini je poudarila, da so po podpisu sporazuma naslednji koraki v rokah Aten in Skopja. Do implementacije sporazuma bo EU, ki se zaveda kompleksnosti in zgodovinskega konteksta problema, uporabljala ime Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija. Spomnila je tudi, da je ideja Evrope rojena v Grčiji.
Madžarska v jugovzhodni Evropi često vodi politiko, ki ni v interesu EU. Premier Viktor Orbán je tako pozval makedonske nacionaliste, naj se ne zlomijo pod pritiskom tujih sil. Kakršenkoli je že njegov cilj, očitno se ne ozira na dejstva, da je Makedonija šibka multietnična država v občutljivem geostrateškem položaju in da je njena stabilnost pomembna za celotno regijo.
Skladno s sporazumom mora po njegovi ratifikaciji v makedonskem parlamentu Grčija obvestiti predsednika evropskega sveta Donalda Tuska, da podpira začetek pristopnih pogajanj Makedonije z EU, ter generalnega sekretarja Nata Jensa Stoltenberga, da podpira vabilo Makedoniji v Nato.
Poslanci so ratifikacijo sporazuma brez prisotnosti predstavnikov opozicije, ki so bili proti skrajšani proceduri, podprli z 69 glasovi za in nobenim proti. Ker je zakon dobil zeleno luč poslancev, ga bodo posredovali v podpis predsedniku Gjorgeju Ivanovu. Ta je vnaprej napovedal, da zakona ne bo podpisal. V tem primeru bo parlament po sedmih dneh ponovno obravnaval predlog zakona. Če ga bo potrdil tudi v drugo, lahko zakon začne veljati brez predsednikovega podpisa, možne so tudi izredne parlamentarne volitve, ki bi imele referendumsko težo.
Postopek za odstavitev predsednika
Premier Zoran Zaev, ki do konca meseca pričakuje datum začetka pristopnih pogajanj z EU, je napovedal impeachment, če bo treba, ker da ne sme nihče zavirati Makedonije na evropski poti. Ivanov se je odzval s pozivom Zaevu k uvedbi postopka za njegovo razrešitev in zagotovitvi dvotretjinske večine, ki je potrebna tudi za spremembo ustave. Poudaril je, da se njegovo stališče ni spremenilo kljub pritiskom in grožnjam.
Zaev je spomnil, da je že njegov predhodnik Nikola Gruevski sprejel spremembo imena države v Zgornjo in Severno Makedonijo že leta 2012 in 2013. Grčija takrat ni sprejela makedonskega jezika in identitete, ki sta v sedanjem sporazumu. Po njegovem je bila kriva gradnja poslopij in spomenikov v Skopju po antičnem vzoru.
V Makedoniji, kjer bodo morali ustrezno spremeniti tudi ustavo, naj bi jeseni pripravili referendum. Zaev je prepričan, da bodo državljani na referendumu sprejeli modro odločitev in bo večina podprla evropsko perspektivo Makedonije, ki je po sporazumu z Grčijo na dosegu roke. Potrdil je tudi, da bo rezultat referenduma obvezujoč, kar pomeni, da ratifikacija sporazuma in dogovorjeno ime ne bosta več veljala, če se bo večina izrekla proti predlagani rešitvi. Državljane je pozval, naj pazljivo preberejo sporazum, da bodo spoznali, da je bila sprejeta modra in pravična rešitev.
Parlamentarni odbor za evropske zadeve je v torek sprejel predlog zakona o ratifikaciji sporazuma. Strinjal se je z oceno zunanjega ministra Nikole Dimitrova, ki je v nedeljo z grškim kolegom Nikosom Kocjasom podpisal sporazum, da so pred Makedonijo zgodovinski dnevi in da besedilo sporazuma predstavlja odgovornost in domoljubje.
Poslanci opozicijske stranke VMRO-DPMNE, ki so največji nasprotniki sporazuma, so ob govoru Dimitrova pred glasovanjem vzklikali »izdajalec« in »kapitulacija«. Vodja poslanske skupine VMRO-DPMNE Dragan Danev je poudaril, da bi bila ratifikacija sporazuma genocid sodobne države. Glasovanje so predstavniki opozicije bojkotirali.
Pred poslopjem sobranja so potekali mirni protesti. Demonstranti so zahtevali od Zaeva in Dimitrova, naj umakneta sporazum, skandirali Ivanovu, vzklikali »Imena ne damo!« in »Makedonijo Makedoncem!« ter prepevali domoljubne pesmi. Policijo so obtožili, da je s čezmerno silo razgnala protestnike na nedeljskem protestu. Ker je tepla nedolžne državljane, so zahtevali odstop notranjega ministra Oliverja Spasovskega, odstopili pa so od napovedane blokade parlamenta.
Nov korak k evroatlantskim povezavam
Visoka predstavnica EU za zunanje zadeve in varnostno politiko Federica Mogherini je poudarila, da so po podpisu sporazuma naslednji koraki v rokah Aten in Skopja. Do implementacije sporazuma bo EU, ki se zaveda kompleksnosti in zgodovinskega konteksta problema, uporabljala ime Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija. Spomnila je tudi, da je ideja Evrope rojena v Grčiji.
Madžarska v jugovzhodni Evropi često vodi politiko, ki ni v interesu EU. Premier Viktor Orbán je tako pozval makedonske nacionaliste, naj se ne zlomijo pod pritiskom tujih sil. Kakršenkoli je že njegov cilj, očitno se ne ozira na dejstva, da je Makedonija šibka multietnična država v občutljivem geostrateškem položaju in da je njena stabilnost pomembna za celotno regijo.
Skladno s sporazumom mora po njegovi ratifikaciji v makedonskem parlamentu Grčija obvestiti predsednika evropskega sveta Donalda Tuska, da podpira začetek pristopnih pogajanj Makedonije z EU, ter generalnega sekretarja Nata Jensa Stoltenberga, da podpira vabilo Makedoniji v Nato.
