Makedoniji se obeta premik z mrtve točke
Po napovedih se bodo pristopna pogajanja s severnoatlantskim zavezništvom začela do 1. avgusta.
Odpri galerijo
Makedonski predsednik Gjorge Ivanov (desno) opozarja, da je premier Zoran Zaev zavajal javnost. FOTO: Reuters
Voditelji 29 članic zveze Nato se bodo po napovedih na zasedanju v Bruslju odločili za začetek pristopnih pogovorov z Makedonijo. Vabilo državi, da postane polnopravna članica zavezništva, bo mogoče šele, ko bo sporazum o imenu z Grčijo v celoti uresničen.
Grčija je po ratifikaciji sporazuma o novem imenu Makedonije v makedonskem parlamentu obvestila generalnega sekretarja Nata Jensa Stoltenberga, da podpira vabilo Makedoniji v Nato. Da se bodo voditelji zavezništva na bruseljskem vrhu, ki se je začel danes, odločili za začetek pristopnih pogovorov, pričakuje tudi Stoltenberg. Po napovedih se bodo začeli do 1. avgusta. Makedonija, ki čaka na vabilo v Nato od vrha v Bukarešti leta 2008, ko je ta korak preprečila Grčija zaradi nerešenega vprašanja o imenu, si po desetletju stopicanja na mestu lahko obeta premik.
Čeprav je sobranje drugič ratificiralo sporazum Skopja z Atenami, ga makedonski predsednik Gjorge Ivanov še vedno noče podpisati. Del strokovne javnosti trdi, da Ivanov mora podpisati sporazum, ker ne sme ignorirati volje državljanov, ki jo predstavlja parlamentarna večina. Po njihovem mnenju predsednik ni nad njimi, temveč je njihov servis, poleg tega je prisegel, da bo spoštoval ustavo.
Ivanov ima kot predsednik imuniteto do prihodnjega leta, ko se mu bo iztekel drugi mandat, potem bo navaden državljan, ki lahko kazensko odgovarja za zlorabo položaja. Ivanov je presegel svoje pristojnosti že takrat, ko je pogojeval podelitev mandata za sestavo vlade zmagovalcu parlamentarnih volitev Zoranu Zaevu. Iz njegovega kabineta so sporočili, da je Zaev s trditvijo, da bo Ivanov podprl sporazum z Grčijo, manipuliral z državljani in mednarodno javnostjo.
Največja opozicijska stranka VMRO-DPMNE je na protestnem maršu v Strumici znova poudarila, da zanjo ni sprejemljiva sprememba ustave, s katero bi se država preimenovala v Republiko Severno Makedonijo. Zato je v sobranju dvakrat bojkotirala glasovanje o ratifikaciji sporazuma. Ker stališča ni spremenila niti po tem, ko je Bruselj določil datum za začetek pristopnih pogajanj z EU, ki naj bi se začela junija prihodnje leto, se postavlja vprašanje, ali se bo članstvo VMRO-DPMNE sploh udeležilo referenduma o novem imenu Makedonije. Tudi če se bodo res začeli pristopni pogovori z Natom.
Udeležba članstva VMRO-DPMNE na referendumu je nujna, da bi bil uspešen. Glasovati mora 51 odstotkov volilnih upravičencev, kar je več kot 900.000 državljanov, več kot polovica mora glasovati za, da bi ime Republika Severna Makedonija dobilo zeleno luč. Vladajoča koalicija ima 700.000 glasov, kar pomeni, da potrebuje vsaj polovico od nekaj več kot 450.000 glasov, ki jih je dobila VMRO-DPMNE na zadnjih parlamentarnih volitvah. Opozicija se je pripravljena pogajati, zahteva pa sprejetje treh novih zakonov, zakona o financiranju političnih strank, zakona o vladi in zakona o amnestiji.
Zlasti po obsodbi sedmerice zaradi poskusa umora poslanca Zijadina Sele 27. aprila lani. Po mnenju prvaka VMRO-DPMNE Hristijana Mickoskega so izrečene kazni od deset do trinajst let in pol zapora previsoke. Poleg tega se bo 22. avgusta začel proces proti 30 osebam, ki so obtožene rušenja ustavnega reda in varnosti. Med njimi je pet poslancev VMRO-DPMNE, ki so odprli vrata skupščinskega poslopja in omogočili demonstrantom vdor v parlament.
Zakon o amnestiji bo verjetno glavna zahteva opozicije v zameno za to, da bo pozvala volivce h glasovanju na referendumu. Čeprav zastopajo stališče, da je sporazum z Grčijo nacionalna izdaja in kapitulacija, to ne pomeni, da bo celotno članstvo glasovalo proti spremembi imena. Zaev za zdaj zavrača možnost sprejetja zakona, ker meni, da morajo biti odgovorni za nasilje v sobranju kaznovani.
Po rezultatih javnomnenjske raziskave inštituta Kappa Research za grški dnevnik Ethnos kar 58 odstotkov anketirancev zavrača dogovor, ki sta ga sklenila premiera Zaev in Aleksis Cipras. Večina od skoraj 10.000 anketirancev je ocenila, da je sporazum o novem imenu njihove severne sosede izdaja grških nacionalnih interesov.
Grčija je po ratifikaciji sporazuma o novem imenu Makedonije v makedonskem parlamentu obvestila generalnega sekretarja Nata Jensa Stoltenberga, da podpira vabilo Makedoniji v Nato. Da se bodo voditelji zavezništva na bruseljskem vrhu, ki se je začel danes, odločili za začetek pristopnih pogovorov, pričakuje tudi Stoltenberg. Po napovedih se bodo začeli do 1. avgusta. Makedonija, ki čaka na vabilo v Nato od vrha v Bukarešti leta 2008, ko je ta korak preprečila Grčija zaradi nerešenega vprašanja o imenu, si po desetletju stopicanja na mestu lahko obeta premik.
Predsedniku grozi kazenski pregon
Čeprav je sobranje drugič ratificiralo sporazum Skopja z Atenami, ga makedonski predsednik Gjorge Ivanov še vedno noče podpisati. Del strokovne javnosti trdi, da Ivanov mora podpisati sporazum, ker ne sme ignorirati volje državljanov, ki jo predstavlja parlamentarna večina. Po njihovem mnenju predsednik ni nad njimi, temveč je njihov servis, poleg tega je prisegel, da bo spoštoval ustavo.
Vabilo v Nato, ko bo sporazum o imenu z Grčijo v celoti uresničen.
Gjorge Ivanov ni nad državljani, temveč je njihov servis.
Vladajoča večina potrebuje opozicijo, da bi bil referendum uspešen.
Gjorge Ivanov ni nad državljani, temveč je njihov servis.
Vladajoča večina potrebuje opozicijo, da bi bil referendum uspešen.
Ivanov ima kot predsednik imuniteto do prihodnjega leta, ko se mu bo iztekel drugi mandat, potem bo navaden državljan, ki lahko kazensko odgovarja za zlorabo položaja. Ivanov je presegel svoje pristojnosti že takrat, ko je pogojeval podelitev mandata za sestavo vlade zmagovalcu parlamentarnih volitev Zoranu Zaevu. Iz njegovega kabineta so sporočili, da je Zaev s trditvijo, da bo Ivanov podprl sporazum z Grčijo, manipuliral z državljani in mednarodno javnostjo.
Največja opozicijska stranka VMRO-DPMNE je na protestnem maršu v Strumici znova poudarila, da zanjo ni sprejemljiva sprememba ustave, s katero bi se država preimenovala v Republiko Severno Makedonijo. Zato je v sobranju dvakrat bojkotirala glasovanje o ratifikaciji sporazuma. Ker stališča ni spremenila niti po tem, ko je Bruselj določil datum za začetek pristopnih pogajanj z EU, ki naj bi se začela junija prihodnje leto, se postavlja vprašanje, ali se bo članstvo VMRO-DPMNE sploh udeležilo referenduma o novem imenu Makedonije. Tudi če se bodo res začeli pristopni pogovori z Natom.
Ključen bi lahko bil zakon o amnestiji
Udeležba članstva VMRO-DPMNE na referendumu je nujna, da bi bil uspešen. Glasovati mora 51 odstotkov volilnih upravičencev, kar je več kot 900.000 državljanov, več kot polovica mora glasovati za, da bi ime Republika Severna Makedonija dobilo zeleno luč. Vladajoča koalicija ima 700.000 glasov, kar pomeni, da potrebuje vsaj polovico od nekaj več kot 450.000 glasov, ki jih je dobila VMRO-DPMNE na zadnjih parlamentarnih volitvah. Opozicija se je pripravljena pogajati, zahteva pa sprejetje treh novih zakonov, zakona o financiranju političnih strank, zakona o vladi in zakona o amnestiji.
Zlasti po obsodbi sedmerice zaradi poskusa umora poslanca Zijadina Sele 27. aprila lani. Po mnenju prvaka VMRO-DPMNE Hristijana Mickoskega so izrečene kazni od deset do trinajst let in pol zapora previsoke. Poleg tega se bo 22. avgusta začel proces proti 30 osebam, ki so obtožene rušenja ustavnega reda in varnosti. Med njimi je pet poslancev VMRO-DPMNE, ki so odprli vrata skupščinskega poslopja in omogočili demonstrantom vdor v parlament.
Zakon o amnestiji bo verjetno glavna zahteva opozicije v zameno za to, da bo pozvala volivce h glasovanju na referendumu. Čeprav zastopajo stališče, da je sporazum z Grčijo nacionalna izdaja in kapitulacija, to ne pomeni, da bo celotno članstvo glasovalo proti spremembi imena. Zaev za zdaj zavrača možnost sprejetja zakona, ker meni, da morajo biti odgovorni za nasilje v sobranju kaznovani.
Po rezultatih javnomnenjske raziskave inštituta Kappa Research za grški dnevnik Ethnos kar 58 odstotkov anketirancev zavrača dogovor, ki sta ga sklenila premiera Zaev in Aleksis Cipras. Večina od skoraj 10.000 anketirancev je ocenila, da je sporazum o novem imenu njihove severne sosede izdaja grških nacionalnih interesov.
