Mayeva se je za las izognila ponižanju

Britanska premierka Theresa May se je le za las izognila hudemu udarcu njeni strategiji do brexita.
Fotografija: Mayjeva se je po srečanju z uporniki v lastni stranki izognila porazu. FOTO: AFP
Odpri galerijo
Mayjeva se je po srečanju z uporniki v lastni stranki izognila porazu. FOTO: AFP

London – Britanski poslanci so s 324 glasovi proti 298 zavrnili enega od predlaganih amandmajev k zakonu o brexitu, po katerem bi imel britanski parlament pravico veta glede končnega dogovora z Brusljem o ločitvi.

Spodnji dom britanskega parlamenta danes in v sredo razpravlja o dopolnilih k zakonu o brexitu, ki jih je sprejel zgornji dom parlamenta in ki bi precej zvodenili načrte vlade v Londonu in zagotovila tesno povezanost Otoka z gospodarstvom EU po izstopu.

Vlada Mayeve si zato prizadeva, da bi večino od 15 dopolnil lordske zbornice v spodnjem domu zavrnili, saj bi sicer s tem oslabili britanski položaj v poganjanjih o brexitu z Brusljem. A Mayeva se sooča s precejšnjim uporom v vrstah lastnih konservativcev. Zavrnitev dopolnila glede pravice veta, ki je bilo danes na dnevnem redu, je bila mogoča šele po dodatnih koncesijah predstavnikov vlade proevropskim poslancem in več zasebnih pogovorom ob robu razprave, ki se je odvijala v dvorani.

Mayeva naj bi se srečala z več kot 20 »uporniki« med konservativci in jim obljubila, da bo v zakon vključila večino besedila iz amandmaja, preden ga bo poslala nazaj v lordsko zbornico. Zakon o brexitu je sicer za britanski odhod iz Evropske unije, saj bo zagotovil pravno podlago za preklic zakona iz leta 1972, s katerim je Velika Britanija postala članica povezave. Hkrati naj bi prenesel evropska pravila in uredbe v britansko zakonodajo.

London in Bruselj naj bi se dokončno ločila do konca leta 2020. FOTO: Daniel Leal-Olivas/AFP
London in Bruselj naj bi se dokončno ločila do konca leta 2020. FOTO: Daniel Leal-Olivas/AFP


V sredo bodo na vrsti amandma glede članstva v carinski uniji EU, ki pa glede na predlog ne bo imel velikega dejanskega učinka, tudi če bo potrjen. Odločali bodo tudi o predlogu, da bi se Britanci pridružili Evropski gospodarski skupnosti in s tem enotnemu evropskemu trgu. Ta predlog naj bi zavrnili s pomočjo opozicijskih laburistov, ki sicer večino dopolnil podpirajo.

EU in Združeno kraljestvo sta se doslej dogovorila o približno 80 odstotkih ločitvenega sporazuma, ki pokriva tri prednostna ločitvena vprašanja - pravice državljanov, finančno poravnavo in mejo na irskem otoku - ter prehodno obdobje. Cilj je, da je ločitveni oziroma izstopni sporazum dorečen do oktobra in da nato steče proces ratifikacije.

Velika Britanija naj bi iz unije izstopila 29. marca 2019. Takrat naj bi se začelo prehodno obdobje, ki naj bi trajalo 21 mesecev, torej do konca decembra 2020. V tem obdobju Britanija ne bo več sodelovala pri odločanju unije, bo pa morala spoštovati vso evropsko zakonodajo.

Komentarji: