Mimogrede, kje pa imate jedrske bombe?
Ključne sile varnostnega sveta so se spremenile v dejavnike negotovosti.
Odpri galerijo
Na dvodnevni jedrski konferenci v Pekingu sodelujejo predstavniki ZDA, Rusije, Kitajske, Velike Britanije in Francije. FOTO: Reuters
Medtem ko se ameriški in kitajski trgovinski pogajalci obmetavajo s carinami, se funkcionarji, ki skrbijo za jedrsko orožje petih priznanih jedrskih sil, na sestanku v Pekingu, kakopak, zbadajo z obtožbami.
Ameriška namestnica državnega sekretarja za nadzor oboroževanja in mednarodno varnost Andrea L. Thompson je obtožila Kitajsko in Rusijo, da pri poročanju o jedrskih programih nista dovolj transparentni. Ruski namestnik zunanjega ministra Sergej Rjabkov je na to odgovoril z opozorilom na »alarmantne težnje k spodkopavanju situacije okoli sporazuma o neširjenju jedrskega orožja«. Tako je bila dvodnevna konferenca »jedrske peterice« že na začetku obarvana z nezaupanjem, ki obremenjuje tudi kitajsko-ameriška trgovinska pogajanja.
ZDA moti domnevno »skrivno delovanje« Kitajske in Rusije, ki si prizadevata okrepiti strateški položaj v svetu, Kitajski in Rusiji pa se zdi nevarnejša odkrita namera Washingtona, da bi razrahljal vse institute globalne ureditve in mednarodne varnosti, vključno z obstoječimi stebri jedrskega ravnovesja. Sestanek visokih funkcionarjev petih sil poteka le nekaj dni po tem, ko je dosegla vrhunec napetost v odnosih med Natom in Rusijo glede sporazuma o jedrskih silah srednjega dosega (INF). Rjabkov je prejšnji teden v Bruslju obtožil ZDA kršitve sporazuma s tem, ko pod Natovim okriljem nameščajo protiraketni sistem v Romuniji, ameriška stran pa je zagrozila, da bo odstopila od INF, če ne bo Rusija še pred koncem roka, ki bo potekel 2. februarja, začela uničevati vodenih raket, na katere je mogoče namestiti jedrske konice.
Konferenca v Pekingu poteka v ozračju, ki še podpihuje ameriška sumničenja o čedalje tesnejšem povezovanju Rusije s Kitajsko, katerega cilj je izpodrivanje ameriške prevlade na vseh področjih. Direktor državne obveščevalne službe Dan Coats je ta teden opozoril, da sta ti državi vzajemno veliko bolj povezani kot kadarkoli sredi petdesetih let prejšnjega stoletja. Ker obe močno ogrožata kibernetsko varnost, je mogoče pričakovati, da bosta poskusili skupaj vplivati na prihodnje ameriške volitve.
»Odnosi med Rusijo in Kitajsko so v resnici na najvišji ravni v zgodovini, in to zato, ker smo pustili za seboj preživete igre po načelu ali – ali, katerih pravilo je, da so lahko sile med seboj zgolj zaveznice ali tekmice,« je pred kratkim pojasnil tiskovni predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva Geng Shuang. »Kitajska in Rusija se ravnata po novem načelu mednarodnih odnosov, ki ne dovoljuje ne sporov ne zavezništva, pa tudi ne skupnega nastopanja proti tretji državi.«
Kitajska in Rusija sta znova skupaj nastopili proti Ameriki tudi v primeru Venezuele. V Washingtonu so odločno podprli opozicijskega voditelja Juana Guaidója, državni sekretar Mike Pompeo pa je tudi vse druge države pozval, naj se postavijo na njegovo stran. V Moskvi in Pekingu so podprli Nicolása Madura. Čeprav obe velesili v Venezueli ščitita predvsem lastne gospodarske interese, sta brez dvoma z veseljem izkoristili priložnost, da z eno nogo stopita na ameriško zadnje dvorišče. Tako bi se lahko tudi Venezuela, kot se je zgodilo z nekaterimi drugimi žarišči, spremenila v ideološko bojišče, s katerega bo prišlo le še več sumničenj in nezaupanja med ZDA na eni ter Kitajsko in Rusijo na drugi strani.
Na jedrski konferenci v Pekingu so tudi predstavniki Velike Britanije in Francije, ni pa funkcionarjev iz jedrskih držav, ki še niso bile sprejete v klub. Ni torej predstavnikov Indije in Pakistana, pa tudi ne Severne Koreje, da ne omenjamo drugih držav, ki imajo jedrske bombe, a tega še niso javno razkrile. Če je bil ta sestanek kdaj namenjen preprečevanju širjenja jedrskega orožja, je zdaj tudi ta cilj v nevarnosti. Bolj ko se bo poglabljalo nezaupanje med Kitajsko, Rusijo in ZDA, manj verjetno je, da bo Severna Koreja dejansko začela izvajati denuklearizacijo, kot je obljubil voditelj Kim Džong Un.
Medtem ko se »jedrskih pet« pogaja v Pekingu, se kitajski namestnik premiera Liu He in člani njegovega tima pogajajo v Washingtonu, resda ne o oboroževanju, temveč o prav tako ubijalskih trgovinskih bombah. Ključni stebri varnostnega sveta ZN so se spremenili v dejavnike negotovosti. Prihodnost bo zanimiva. Morda celo malce preveč za okus kapitalskih borz in miroljubnih ljudi.
Ameriška namestnica državnega sekretarja za nadzor oboroževanja in mednarodno varnost Andrea L. Thompson je obtožila Kitajsko in Rusijo, da pri poročanju o jedrskih programih nista dovolj transparentni. Ruski namestnik zunanjega ministra Sergej Rjabkov je na to odgovoril z opozorilom na »alarmantne težnje k spodkopavanju situacije okoli sporazuma o neširjenju jedrskega orožja«. Tako je bila dvodnevna konferenca »jedrske peterice« že na začetku obarvana z nezaupanjem, ki obremenjuje tudi kitajsko-ameriška trgovinska pogajanja.
ZDA moti domnevno »skrivno delovanje« Kitajske in Rusije, ki si prizadevata okrepiti strateški položaj v svetu, Kitajski in Rusiji pa se zdi nevarnejša odkrita namera Washingtona, da bi razrahljal vse institute globalne ureditve in mednarodne varnosti, vključno z obstoječimi stebri jedrskega ravnovesja. Sestanek visokih funkcionarjev petih sil poteka le nekaj dni po tem, ko je dosegla vrhunec napetost v odnosih med Natom in Rusijo glede sporazuma o jedrskih silah srednjega dosega (INF). Rjabkov je prejšnji teden v Bruslju obtožil ZDA kršitve sporazuma s tem, ko pod Natovim okriljem nameščajo protiraketni sistem v Romuniji, ameriška stran pa je zagrozila, da bo odstopila od INF, če ne bo Rusija še pred koncem roka, ki bo potekel 2. februarja, začela uničevati vodenih raket, na katere je mogoče namestiti jedrske konice.
- ZDA moti domnevno »skrivno delovanje« Kitajske in Rusije.
- Na konferenci ni predstavnikov Indije in Pakistana, pa tudi ne Severne Koreje.
- Cilj preprečevanja širjenja jedrskega orožja je v nevarnosti.
Odnosi brez sporov in zavezništva
Konferenca v Pekingu poteka v ozračju, ki še podpihuje ameriška sumničenja o čedalje tesnejšem povezovanju Rusije s Kitajsko, katerega cilj je izpodrivanje ameriške prevlade na vseh področjih. Direktor državne obveščevalne službe Dan Coats je ta teden opozoril, da sta ti državi vzajemno veliko bolj povezani kot kadarkoli sredi petdesetih let prejšnjega stoletja. Ker obe močno ogrožata kibernetsko varnost, je mogoče pričakovati, da bosta poskusili skupaj vplivati na prihodnje ameriške volitve.
»Odnosi med Rusijo in Kitajsko so v resnici na najvišji ravni v zgodovini, in to zato, ker smo pustili za seboj preživete igre po načelu ali – ali, katerih pravilo je, da so lahko sile med seboj zgolj zaveznice ali tekmice,« je pred kratkim pojasnil tiskovni predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva Geng Shuang. »Kitajska in Rusija se ravnata po novem načelu mednarodnih odnosov, ki ne dovoljuje ne sporov ne zavezništva, pa tudi ne skupnega nastopanja proti tretji državi.«
Kitajska in Rusija sta znova skupaj nastopili proti Ameriki tudi v primeru Venezuele. V Washingtonu so odločno podprli opozicijskega voditelja Juana Guaidója, državni sekretar Mike Pompeo pa je tudi vse druge države pozval, naj se postavijo na njegovo stran. V Moskvi in Pekingu so podprli Nicolása Madura. Čeprav obe velesili v Venezueli ščitita predvsem lastne gospodarske interese, sta brez dvoma z veseljem izkoristili priložnost, da z eno nogo stopita na ameriško zadnje dvorišče. Tako bi se lahko tudi Venezuela, kot se je zgodilo z nekaterimi drugimi žarišči, spremenila v ideološko bojišče, s katerega bo prišlo le še več sumničenj in nezaupanja med ZDA na eni ter Kitajsko in Rusijo na drugi strani.
Poglabljanje nezaupanja
Na jedrski konferenci v Pekingu so tudi predstavniki Velike Britanije in Francije, ni pa funkcionarjev iz jedrskih držav, ki še niso bile sprejete v klub. Ni torej predstavnikov Indije in Pakistana, pa tudi ne Severne Koreje, da ne omenjamo drugih držav, ki imajo jedrske bombe, a tega še niso javno razkrile. Če je bil ta sestanek kdaj namenjen preprečevanju širjenja jedrskega orožja, je zdaj tudi ta cilj v nevarnosti. Bolj ko se bo poglabljalo nezaupanje med Kitajsko, Rusijo in ZDA, manj verjetno je, da bo Severna Koreja dejansko začela izvajati denuklearizacijo, kot je obljubil voditelj Kim Džong Un.
Medtem ko se »jedrskih pet« pogaja v Pekingu, se kitajski namestnik premiera Liu He in člani njegovega tima pogajajo v Washingtonu, resda ne o oboroževanju, temveč o prav tako ubijalskih trgovinskih bombah. Ključni stebri varnostnega sveta ZN so se spremenili v dejavnike negotovosti. Prihodnost bo zanimiva. Morda celo malce preveč za okus kapitalskih borz in miroljubnih ljudi.
