Na Poljskem potekajo fantomske predsedniške volitve brez udeležbe
Vladajoča stranka Zakon in pravičnost si je že želela izvesti volitve po pošti, a parlament je ustrezen zakon sprejel šele v četrtek, tako da je zmanjkalo časa za priprave.
Odpri galerijo
Pred dnevi so tudi na Poljskem protestirali in od vlade zahtevali več pomoči gospodarstvu. FOTO: Janek Skarzynski AFP
Na Poljskem bi danes morale potekati predsedniške volitve, vendar niso odprli volišč niti razdelili glasovnic. Politične strani so se strinjale, da zaradi izbruha koronavirusa ni varno izvesti tradicionalnih volitev, niso pa našli skupne rešitve. Medtem ko koalicija vztraja pri sedaj sprejetem glasovanju po pošti, opozicija temu nasprotuje.
Poljske leve stranke so danes pozval k pogovorom med vlado in opozicijo, da bi našli dogovor o izvedbi pravičnih in demokratičnih predsedniških volitev. »Demokratične volitve sta pokopali pandemija in politična nesposobnost. Praznovanje demokracije so spremenili v tarčo posmeha,« je danes dejal Krzysztof Gawkowski iz zavezništva levih strank.
Prepričan je, da bi lahko večstrankarska rešitev zagotovila, da ne bi nihče podvomil v zakonitost procesa.
Vladajoča stranka Zakon in pravičnost (PiS) si je že danes želela izvesti volitve po pošti, a parlament je ustrezen zakon sprejel šele v četrtek, tako da je zmanjkalo časa za priprave. V skladu z neuradnim dogovorom tako danes ne bodo zares izvedli volitev, obenem pa jih niso uradno preložili ali odpovedali. Glede na luknjo v zakonu lahko sedaj po predvidevanju vrhovno sodišče razglasi volitve za neveljavne in oblasti lahko razpišejo nov datum volitev. Datuma še niso napovedali, govori pa se o morebitni izvedbi volitev v juliju.
V okviru dogovora bi tako imeli tudi čas, da dopolnijo zakon o glasovanju po pošti ter popravijo največje napake. Kritiki zakona sicer opozarjajo, da bi volitve po pošti, za katere ne bi bilo veliko časa za pripravo, ogrozile pravičnost, integriteto in kredibilnost volitev. Bojazen se tudi pojavlja, ker bi organizacijo volitev prevzelo ministrstvo za državno premoženje in ne bi bilo več v rokah nepristranske volilne komisije.
Opozicija medtem še trdi, da ni v skladu z ustavo, da ne potekajo volitve. Edini zakonit način, da bi preložili volitve je po njihovem razglasitev stanja naravne katastrofe. To je namreč eno od treh izrednih stanj, poleg izrednih razmer in vojnega stanja, ki jih dovoljuje Poljska ustava in omogoča, da se volitve preloži na kasnejši termin. Vlada tej možnosti nasprotuje.
Poljske leve stranke so danes pozval k pogovorom med vlado in opozicijo, da bi našli dogovor o izvedbi pravičnih in demokratičnih predsedniških volitev. »Demokratične volitve sta pokopali pandemija in politična nesposobnost. Praznovanje demokracije so spremenili v tarčo posmeha,« je danes dejal Krzysztof Gawkowski iz zavezništva levih strank.
Prepričan je, da bi lahko večstrankarska rešitev zagotovila, da ne bi nihče podvomil v zakonitost procesa.
Vladajoča stranka Zakon in pravičnost (PiS) si je že danes želela izvesti volitve po pošti, a parlament je ustrezen zakon sprejel šele v četrtek, tako da je zmanjkalo časa za priprave. V skladu z neuradnim dogovorom tako danes ne bodo zares izvedli volitev, obenem pa jih niso uradno preložili ali odpovedali. Glede na luknjo v zakonu lahko sedaj po predvidevanju vrhovno sodišče razglasi volitve za neveljavne in oblasti lahko razpišejo nov datum volitev. Datuma še niso napovedali, govori pa se o morebitni izvedbi volitev v juliju.
V okviru dogovora bi tako imeli tudi čas, da dopolnijo zakon o glasovanju po pošti ter popravijo največje napake. Kritiki zakona sicer opozarjajo, da bi volitve po pošti, za katere ne bi bilo veliko časa za pripravo, ogrozile pravičnost, integriteto in kredibilnost volitev. Bojazen se tudi pojavlja, ker bi organizacijo volitev prevzelo ministrstvo za državno premoženje in ne bi bilo več v rokah nepristranske volilne komisije.
Opozicija medtem še trdi, da ni v skladu z ustavo, da ne potekajo volitve. Edini zakonit način, da bi preložili volitve je po njihovem razglasitev stanja naravne katastrofe. To je namreč eno od treh izrednih stanj, poleg izrednih razmer in vojnega stanja, ki jih dovoljuje Poljska ustava in omogoča, da se volitve preloži na kasnejši termin. Vlada tej možnosti nasprotuje.
