Na volitvah v Armeniji slavila stranka dosedanjega premiera Pašinjana
Premier, ki bo lahko tako po odstopu zdaj sestavil novo vlado, je podpornike pozval, naj se danes zberejo na glavnem trgu v Erevanu.
Odpri galerijo
Nekdanji armenski predsednik Robert Kočarjan pred prihodom na volilno mesto. FOTO: Str AFP
Na nedeljskih predčasnih parlamentarnih volitvah v Armeniji je slavila stranka dosedanjega premiera Nikola Pašinjana Družbena pogodba. Osvojila je 53,9 odstotka glasov in z veliko prednostjo prehitela zavezništvo nekdanjega predsednika Roberta Kočarjana, ki je osvojilo 21 odstotkov, kažejo rezultati po preštetih vseh glasovnicah.
»Armenci so naši stranki Družbena pogodba dali mandat za vodenje države in meni, da državo vodim kot premier,« je povedal Pašinjan, še preden so prešteli vse glasovnice. »Že zdaj vemo, da smo prepričljivo zmagali na volitvah in da bomo imeli prepričljivo večino v parlamentu,« je dodal.
Premier, ki bo lahko tako po odstopu pred dvema mesecema zdaj sestavil novo vlado, je podpornike pozval, naj se danes zvečer zberejo na glavnem trgu v Erevanu, poroča francoska tiskovna agencija AFP. »Armensko zavezništvo« nekdanjega armenskega predsednika Kočarjana je v odzivu na izjavo Pašinjana sporočilo, da ne bo priznalo njegove razglasitve zmage. »Več sto znakov z volišč kaže na organizirane in načrtovane poneverbe, kar je resen razlog za nezaupanje,« so sporočili iz zavezništva. Poudarili so, da rezultatov ne bodo priznali, dokler pristojne oblasti ne bodo preučile vseh »kršitev«.
Urad generalnega tožilca je v nedeljo zvečer sporočil, da so prejeli 319 poročil o kršitvah. Sprožili so šest kazenskih preiskav. Pri vseh gre za sume podkupovanja med kampanjo. Volilna komisija je sicer sporočila, da so volitve potekale v skladu z zakonodajo. Kljub vročini se je volitev udeležilo skoraj 50 odstotkov od okoli 2,6 milijona volilnih upravičencev, so dodali. Nekateri opazovalci so povedali, da je bila udeležba večja od pričakovanj.
46-letni nekdanji novinar Pašinjan je na čelo vlade leta 2018 prišel na krilih mirnih protestov z obljubo, da bo z oblasti spravil skorumpirano elito, ki je v tej mali državi na Kavkazu vladala po razpadu nekdanje Sovjetske zveze. Predčasne volitve je razpisal pod pritiskom opozicije in množičnih protestov, saj se je s pozivi k odstopu soočal od lanskega novembra, ko je sklenil mirovni dogovor z Azerbajdžanom po več tednih spopadov v Gorskem Karabahu.
»Armenci so naši stranki Družbena pogodba dali mandat za vodenje države in meni, da državo vodim kot premier,« je povedal Pašinjan, še preden so prešteli vse glasovnice. »Že zdaj vemo, da smo prepričljivo zmagali na volitvah in da bomo imeli prepričljivo večino v parlamentu,« je dodal.
Premier, ki bo lahko tako po odstopu pred dvema mesecema zdaj sestavil novo vlado, je podpornike pozval, naj se danes zvečer zberejo na glavnem trgu v Erevanu, poroča francoska tiskovna agencija AFP. »Armensko zavezništvo« nekdanjega armenskega predsednika Kočarjana je v odzivu na izjavo Pašinjana sporočilo, da ne bo priznalo njegove razglasitve zmage. »Več sto znakov z volišč kaže na organizirane in načrtovane poneverbe, kar je resen razlog za nezaupanje,« so sporočili iz zavezništva. Poudarili so, da rezultatov ne bodo priznali, dokler pristojne oblasti ne bodo preučile vseh »kršitev«.
FOTO: Karen Minasyan/AFP
Urad generalnega tožilca je v nedeljo zvečer sporočil, da so prejeli 319 poročil o kršitvah. Sprožili so šest kazenskih preiskav. Pri vseh gre za sume podkupovanja med kampanjo. Volilna komisija je sicer sporočila, da so volitve potekale v skladu z zakonodajo. Kljub vročini se je volitev udeležilo skoraj 50 odstotkov od okoli 2,6 milijona volilnih upravičencev, so dodali. Nekateri opazovalci so povedali, da je bila udeležba večja od pričakovanj.
46-letni nekdanji novinar Pašinjan je na čelo vlade leta 2018 prišel na krilih mirnih protestov z obljubo, da bo z oblasti spravil skorumpirano elito, ki je v tej mali državi na Kavkazu vladala po razpadu nekdanje Sovjetske zveze. Predčasne volitve je razpisal pod pritiskom opozicije in množičnih protestov, saj se je s pozivi k odstopu soočal od lanskega novembra, ko je sklenil mirovni dogovor z Azerbajdžanom po več tednih spopadov v Gorskem Karabahu.
