V največjem zračnem napadu na Ukrajino vsaj 39 mrtvih in 159 ranjenih
Rusija je bila v petek na izrednem zasedanju Varnostnega sveta ZN deležna vrste kritik zaradi največjega zračnega napada na Ukrajino od začetka skoraj dveletne vojne, ki je v petek zahteval najmanj 30 življenj. Ruski veleposlanik Vasilij Nebenzija je za civilne žrtve obtožil Ukrajino, češ da namešča zračno obrambo tam, kjer so civilisti.
V največjem ruskem zračnem napadu v Ukrajini od začetka vojne pred skoraj dvema letoma je bilo v petek ubitih najmanj 39 ljudi, 159 pa je bilo ranjenih, je danes sporočil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Kijev je pred tem poročal o 30 smrtnih žrtvah.
Zelenski je dodal, da si še vedno prizadevajo odpraviti posledice napadov in da pod ruševinami še vedno iščejo morebitne preživele, poroča francoska tiskovna agencija AFP, ki navaja, da so pod ruševanimi danes našli nova trupla.
Kijev je v petek sporočil, da so ruske sile do jutra iz več smeri izstrelile 122 raket in 36 t. i. kamikaze dronov ter da je ukrajinska zračna obramba 70 odstotkov izstrelkov prestregla. Kljub temu je bila povzročena tudi gmotna škoda.
Tarča napadov so bile med drugim regije Harkov, Lvov, Dnipro, Odesa, Zaporožje in prestolnica Kijev, kjer je bilo po navedbah lokalnih oblasti ubitih najmanj 16 ljudi. Zelenski je danes še povedal, da je bilo v napadih prizadetih skoraj 120 mest in vasi po državi.
Visoki komisar ZN za človekove pravice Volker Türk pa je v petek opozoril, da so v napadih ruske sile zadele civilno infrastrukturo, vključno s stanovanjskimi stavbami, porodnišnico, šolami, vrtci, parki, postajo podzemne železnice in nakupovalnim središčem, pa tudi energetsko infrastrukturo. V več regijah je bila prekinjena oskrba z električno energijo.
Rusija je v petek do jutra v zračnih napadih po vsej Ukrajini po ocenah ukrajinskih oblasti uporabila skupno 158 raket in brezpilotnih letal.
Pomočnik generalnega sekretarja ZN za Bližnji vzhod, Azijo in Pacifik Mohamed Khiari je obsodil napade, ki so po trditvah Ukrajine zahtevale najmanj 30 smrtnih žrtev med civilisti in jih je označil za grozljive.
»To so bili na žalost le zadnji v vrsti napadov Ruske federacije na cilje v Ukrajini,« je povedal Varnostnemu svetu in dodal obsodbe še s strani generalnega sekretarja ZN Antonia Guterresa ter zahtevo po takojšnji ustavitvi napadov na civiliste.
Predstavnik ZDA je dejal, da napadi potrjujejo, da je ruski cilj uničenje Ukrajine, podobno sta napade obsodila predstavnika Velike Britanije in Francije ter večina nestalnih članic Varnostnega sveta.
Namestnik kitajskega veleposlanika Geng Shuang je ponovil, da si Kitajska želi miru in v nastopu našel čas za pozdrav novih članic Varnostnega sveta ZN v obdobju 2024-2025, med katerimi je tudi Slovenija.
Nebenzija je vse kritike gladko zavrnil in dejal, da je »režim ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega z zahodnimi podporniki« sklical izredno zasedanje Varnostnega sveta, ker se zaveda, da izgublja.
Zavrnil je kritike zaradi kršenja mednarodnega humanitarnega prava in zatrdil, da civilnih žrtev ne bi bilo, če Ukrajinci ne bi postavljali sistemov zračne obrambe med civiliste. Nato je dodal še trditev, da je civilne objekte poškodovala ukrajinska zračna obramba.
Rusija ima pravico do veta in Varnostni svet ZN napada na Ukrajino ni obsodil.
Poljsko zunanje ministrstvo je zaradi preleta ruske rakete preko Poljske v petek zvečer na pogovor poklicalo ruskega odpravnika poslov v Varšavi. Izročili so mu protestno noto, v kateri so izrazili obsodbo kršitve poljskega zračnega prostora in Moskvo pozvali k takojšnjemu prenehanju tovrstnih operacij. Kot so še sporočili s poljskega zunanjega ministrstva, so od Rusije tudi zahtevali pojasnila o incidentu.
Odpravnik poslov Andrej Ordaš je po poročanju ruske tiskovne agencije Ria po sprejemu protestne note izjavil, da mu niso izročili nobenih dokazov, temveč so v noti samo navedli neutemeljene trditve, da je bila raketa ruska.
Varšava je pred tem potrdila, da je ruska raketa v petek zjutraj priletela v poljski zračni prostor, preden ga je po treh minutah zapustila v smeri Ukrajine. Načelnik generalštaba poljske vojske Wieslaw Kukula je ob tem zatrdil, da imajo za to dokaze z radarjev, tako poljskega kot zavezniških držav.
Po incidentu so se na izredni seji sestale poljske vojaške in civilne oblasti, poljski predsednik Andrzej Duda pa se je po telefonu pogovarjal z generalnim sekretarjem Nata Jensom Stoltenbergom. Na omrežju X je ta poudaril, da je zveza Nato solidarna s svojo članico Poljsko, da spremlja razmere in da bo v stikih z Varšavo, ko bodo ugotovljena dejstva v zvezi z raketo.
To sicer ni bil prvi tovrsten incident. Novembra 2022 je na poljsko vas Przewodow blizu meje z Ukrajino padel izstrelek ukrajinske zračne obrambe in zahteval dve smrtni žrtvi.
Rusija poroča o uničenju ukrajinskih dronov in smrtni žrtvi
Ruska vojska je ponoči sestrelila 32 ukrajinskih brezpilotnih letalnikov, je davi sporočilo rusko obrambno ministrstvo. V napadu na mesto Belgorod v bližini meje z Ukrajino je po navedbah regionalnih oblasti umrlo 14 ljudi, več kot sto je ranjenih.
Ruska zračna obramba je sestrelila ukrajinske drone nad zahodnimi ruskimi regijami Brjansk, Orjol in Kursk blizu ukrajinske meje ter nad moskovsko regijo, je na Telegramu davi objavilo obrambno ministrstvo in dodalo, da so skupaj prestregli 32 dronov.
V ukrajinskem napadu na stanovanjsko zgradbo v mestu Belgorod, ki leži blizu ukrajinske meje, je umrla ena oseba, štirje ljudje so bili ranjeni, pa je sporočil belgorodski guverner Vjačeslav Gladkov. Dodal je, da je bil v napadu poškodovan tudi mestni vodovodni sistem. Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo še, da so sistemi zračne obrambe nad obmejno regijo uničili skupaj 13 raket.
Zaradi napada je Rusija zahtevala sklic posebnega zasedanja Varnostnega sveta ZN. AFP je nato poročal, da je ruska misija pri ZN na družbenih medijih sporočila, da je VS ZN ugodil zahtevi in da je danes ob 16. uri po lokalnem času sklical sejo.
