Nemški Nein zavira prepoved klasičnih avtomobilov leta 2035
Po nedavni odločitvi evropskega parlamenta, ki je potrdil uredbo, po kateri od leta 2035 ne bi več smeli registrirati novih avtomobilov z motorji na notranje zgorevanje, se nadaljujejo zapleti v svetu EU. V njem kot sozakonodajalec odločajo države članice.
Ker je uredba v prejšnjih fazah postopka dobila podporo držav, je bilo pričakovati, da bo zadnji »da« le gola formalnost. Tako naj bi svet EU uredbo sprejel brez razprave prihodnji torek na zasedanju ministrov za izobraževanje. Čez teden so se že nakazovali zapleti, saj so z zadevo na pripravljalnih sestankih visokih diplomatov (Coreper 1) odlašali.
Do nadaljnjega odloženo
Švedsko predsedstvo sveta EU je dopoldne sporočilo, da točka na današnjem zasedanju Coreperja spet ne bo obravnavana in da je zadnja odločitev, predvidena za torek, odložena. Kdaj bo spet uvrščena na dnevni red, še ni znano.
Glavni razlog za zaplete je drža Berlina. Nemški minister za promet Volker Wissing iz liberalne stranke FDP je ta teden napovedal, da Nemčija ne bo podprla uredbe, če ne bo rešitve za vprašanje sintetičnih goriv. Zanje naj bi pri motorjih na notranje zgorevanje po letu 2035 veljala izjema. V uredbi je sicer predvideno, da bodo v pregledu napredka, ki ga do konca leta 2025 mora pripraviti evropska komisija, upoštevane nove tehnologije, vključno s sintetičnimi gorivi.
V evropski komisiji doslej sicer ni bilo veliko naklonjenosti vključevanju sintetičnih goriv za avtomobile med prispevke na poti k podnebni nevtralnosti. Državni sekretar na nemškem gospodarskem ministrstvu Sven Giegold iz Zelenih pa je povedal, da pričakujejo od uredbe ločeno rešitev za motorje na notranje zgorevanje na trajnostna sintetična goriva.
Nova uredba po letu 2035 dopušča nove klasične dizelske in bencinske avtomobile le še za majhne proizvajalce (do tisoč na leto). Nemčija sama sicer v svetu EU ne more blokirati sprejetja uredbe, saj se ta sprejema s kvalificirano večino. To lahko stori le tako imenovana blokirajoča manjšina najmanj štirih držav z vsaj 35 odstotki prebivalstva EU. Na svoji strani bi utegnila imeti Bolgarijo, Italijo in Poljsko.
Prepoved klasičnih avtomobilov je eden o stebrov politike EU za doseganje podnebne nevtralnosti leta 2050.
Velik zalogaj za Slovenijo
Da bi Slovenija uresničila svoje podnebne cilje, bi po besedah državnega sekretarja na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Uroša Vajgla leta 2040 morala imeti 50 odstotkov osebnih vozil brez izpustov CO2. To bo velik zalogaj, ki ga bo treba reševati tudi s subvencijami. Delež prihodkov, ki ga slovenska gospodinjstva namenjajo za mobilnost, je z eno šestino najvišji v EU, zato ne bodo mogla biti še bolj obremenjena. Vajgl je opozoril na negotovosti glede elektrifikacije in sintetičnih goriv, zato je pravilno, da ima Bruselj pri oceni napredka 2026 manevrski prostor za spremembo uredbe.
Zeleni: Gledališče absurda
Predvsem med evropskimi Zelenimi je veliko kritik novega zapleta. »Razprava o postopnem opuščanju motorjev na notranje zgorevanje je teater absurda, ki že povzroča škodo EU,« je prepričan sopredsedujoči Zelenih v evropskem parlamentu Philippe Lamberts. Na muhi kritik je Nemčija, ki da se je prej že strinjala z enako odločitvijo.
V desnosredinski EPP so na drugi strani z zadovoljstvom ugotavljali, da vse več držav ugotavlja škodljivost uredbe. Prepričani so, da bi EU z novo uredbo zavirala inovacije in povzročila izgubo na tisoče delovnih mest.
