Galerija
Nizozemsko vrhovno sodišče: Država mora znižati izpuste
Da bo nizozemski vladi uspelo uresničiti podnebne cilje do leta 2020, je po poročanju tujih medijev malo verjetno.
Okoljevarstveniki so se danes zbrali pred stavbo vrhovnega sodišča v Haagu. FOTO: Sem Van Der Wal/AFP
Nizozemsko vrhovno sodišče je potrdilo sodbama sodišč nižjih stopenj, da mora država do leta 2020 znižati izpuste ogljika za najmanj 25 odstotkov v primerjavi z letom 1990.
Primer zoper Nizozemsko je pred šestimi leti sprožila organizacija Urgenda Foundation, za tem pa se je po svetu zvrstilo še več takih primerov, poroča britanski Guardian. Nizozemsko vrhovno sodišče je odločilo, da gre podlago za ustrezno ukrepanje zoper podnebne spremembe najti v 2. (pravica do življenja) in 8. členu (pravica do zasebnega in družinskega življenja) Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic.
Da je odločitev nizozemskega vrhovnega sodišča pomemben mejnik v luči drugih sorodnih sodnih postopkov po svetu, je med drugim menil posebni poročevalec Združenih narodov za človekove pravice in okolje David Boyd. Po njegovem odločitev potrjuje, da podnebne spremembe predstavljajo grožnjo uresničevanju človekovih pravic, navaja Guardian. Sodba da prav tako prikimava pravnim zavezam bogatih držav k učinkovitem nižanju izpustov.
Kot še piše britanski časopis, je sodba vrhovnega sodišča ključna tudi za sodni proces zoper naftno podjetje Shell. Nizozemska izpostava organizacije Prijatelji zemlje in Milieudefensie obtožujeta Shell neustreznega poslovnega modela, ki temelji na izkoriščanju fosilnih goriv in po mnenju človekoljubnih organizacij zavira uresničevanje podnebnih ciljev.
Da bo nizozemski vladi uspelo uresničiti podnebne cilje do leta 2020, je po poročanju tujih medijev malo verjetno. Nizozemska vlada je sicer lani v prvem uradnem dokumentu s področja boja zoper podnebne spremembe napovedala 49-odstotno znižanje izpustov do leta 2030 v primerjavi s količino izpustov iz leta 1990. Naslednje leto se bodo Nizozemci predvidoma pričeli opuščati proizvajanje električne energije iz premoga.
Primer zoper Nizozemsko je pred šestimi leti sprožila organizacija Urgenda Foundation, za tem pa se je po svetu zvrstilo še več takih primerov, poroča britanski Guardian. Nizozemsko vrhovno sodišče je odločilo, da gre podlago za ustrezno ukrepanje zoper podnebne spremembe najti v 2. (pravica do življenja) in 8. členu (pravica do zasebnega in družinskega življenja) Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic.
Podnebne spremembe kot grožnja uresničevanju človekovih pravic
Da je odločitev nizozemskega vrhovnega sodišča pomemben mejnik v luči drugih sorodnih sodnih postopkov po svetu, je med drugim menil posebni poročevalec Združenih narodov za človekove pravice in okolje David Boyd. Po njegovem odločitev potrjuje, da podnebne spremembe predstavljajo grožnjo uresničevanju človekovih pravic, navaja Guardian. Sodba da prav tako prikimava pravnim zavezam bogatih držav k učinkovitem nižanju izpustov.
Kot še piše britanski časopis, je sodba vrhovnega sodišča ključna tudi za sodni proces zoper naftno podjetje Shell. Nizozemska izpostava organizacije Prijatelji zemlje in Milieudefensie obtožujeta Shell neustreznega poslovnega modela, ki temelji na izkoriščanju fosilnih goriv in po mnenju človekoljubnih organizacij zavira uresničevanje podnebnih ciljev.
Kaj pa nizozemski podnebni cilji?
Da bo nizozemski vladi uspelo uresničiti podnebne cilje do leta 2020, je po poročanju tujih medijev malo verjetno. Nizozemska vlada je sicer lani v prvem uradnem dokumentu s področja boja zoper podnebne spremembe napovedala 49-odstotno znižanje izpustov do leta 2030 v primerjavi s količino izpustov iz leta 1990. Naslednje leto se bodo Nizozemci predvidoma pričeli opuščati proizvajanje električne energije iz premoga.
Sorodni članki
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Berite Delo 3 mesece za ceno enega.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Predstavitvene vsebine
VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine
Komentarji