Nov republikanski napad na okolje

Ameriški predsednik in njegova vlada ter stranka sta včasih na nasprotnih bregovih, kar je najbolj očitno pri zunanji politiki države. Zato pa je Donald Trump zelo usklajen z dolgoletno usmeritvijo ameriške desnice, ki ne verjame v boj proti podnebnim spremembam. Zadnji primer so izpusti iz vozil.

Bela hiša je v četrtek predstavila predlog o zamrznitvi pravil, po katerih morajo proizvajalci vozil postopoma zmanjševati porabo in s tem izpuste vozil. Na ta način bodo močno omajali še enega od temeljev v prizadevanjih prejšnjega predsednika Baracka Obama, da bi se ZDA pridružile mednarodnemu boju proti podnebnim spremembam.

Predlog novih pravil gre še korak dlje, saj nameravajo zveznim državam odvzeti pravico, da določajo svoja lastna merila o še dovoljenih izpustih (oziroma o največji porabi vozil). Zato se napoveduje odmevna pravna bitka med zvezno vlado in zveznimi državami z okoljsko zavedno Kalifornijo na čelu.



Obamova vlada je leta 2012 sprejela dokaj stroga pravila, po katerih bi morali proizvajalci do leta 2025 skoraj podvojiti učinkovitost osebnih vozil in poltovornjakov ter porabo znižati na okoli 4,4 litra na sto kilometrov (v ZDA merijo, koliko milj vozilo prevozi z galono goriva). Na ta način so želeli zmanjšati izpuste toplogrednih plinov iz prometa, zmanjšati porabo fosilnih goriv ter spodbuditi proizvodnjo do okolja prijaznejših vozil, kot so hibridna ali električna.

Proizvajalci so se usajali, da so zahteve prestroge, in lobirali za njihovo omilitev, odločitev Trumpove vlade pa je presenetila tudi njih. Zdaj se bojijo, da bodo leta pravnega boja in negotovosti glede prihodnjih pravil močno zapletla njihovo poslovanje.

Dvomljiva analiza

Bela hiša želi po leta 2021 zamrzniti zahteve po izboljševanju porabe na 6,4 litra na sto kilometrov. Trumpovi uradniki se pri tem sklicujejo na velike stroške za potrošnike, ki naj bi jih povzročali Obamovi standardi. Predvsem pa naj bi ti v prihodnjih 13 letih povzročili 12.700 več smrti v prometu.

Trditev temelji na treh predpostavkah – da bodo ljudje ob manjši porabi imeli manjše stroške za gorivo in bodo zato več vozili, kar povečuje možnost udeleženosti v nesrečah; da bodo nova vozila dražja, kar bo upočasnilo njihove nakupe in se bodo potrošniki vozili v starejših in manj varnih; ter da bodo proizvajalci porabo zmanjševali z zmanjševanjem teže vozil, kar bo šlo na račun nekoliko manjše varnosti.



»Ne vem, kako bodo ubranili takšno analizo, meni se ne zdi pravilna,« je podvomil Antonio Bento, profesor javnih politik in ekonomije z Univerze Južne Kalifornije, ki ga Trumpovi uradniki v njej obširno citirajo. Podobno njihove teze zavrača Kenneth Gillingham, ekonomist z univerze Yale, saj so jih utemeljili z njegovimi starimi raziskavami, ki jih je kasneje sam popravil.

Ob argumentu o vplivu višjih cen na varnost bode v oči, da predsednik hkrati grozi z uvoznimi carinami na vozila, kar bi precej bolj zvišalo ceno vseh vozil na ameriškem trgu. »Prizadevanje vlade je zanikanje osnovne znanosti ter zanikanje inženirskih sposobnosti in bistroumnosti ameriških proizvajalcev,« pa meni John DeCicco, strokovnjak za transportno tehnologijo na Univerzi Michigana.

Napačna smer

Največ skrbi proizvajalcem povzroča pravni boj, ki se obeta, saj je 19 zveznih držav že napovedalo tožbo, s katero bodo poskušali preprečiti napoved zvezne vlade, da ne bo dopuščala strožjih predpisov v posameznih zveznih državah. To bi bil še en Trumpov žebelj več v krsto Obamove podnebne strategije, s katero je želel največje gospodarstvo na svetu pridružiti mednarodnim prizadevanjem za znižanje izpustov toplogrednih plinov. Cestni promet pa je zdaj njihov največji vir v ZDA.

»Vozniki bodo plačevali več na bencinskih črpalkah, imeli slabšo porabo in dihali bolj umazan zrak. Kalifornija se bo na vsak mogoč način borila proti tej topoglavosti,« se je kalifornijski guverner Jerry Brown odločno uprl Trumpovemu Washingtonu. Ta ima na svoji strani konservativne medije in komentatorje, kot je Holman Jenkins iz Wall Street Journala, ki je zapisal: »Če podnebni aktivisti resnično mislijo, da je vsakršno znižanje CO2 resnično tako neskončno koristno in primerjava stroškov in koristi ni pomembna, zakaj potem še vedno dihajo?«



Ne ravno levičarski časnik Economist te dni znova bije plat zvona zaradi podnebnih sprememb in opozarja, da bo njihovo preprečevanje na kratek rok pomenilo precejšnje stroške, ki bi jih morale bolj poravnati predvsem najbolj razvite države, saj so glavne povzročiteljice sedanjih razmer. Toda zgodovinsko največjo onesnaževalko vodi desnica, ki je sredi osemdesetih še svarila, da »bo človeštvo zaradi nevednosti, brezbrižnosti ali obeh« za vedno ogrozilo obstoj življenja na planetu, zdaj pa s snežnimi kepami v kongresu dokazuje, da ni podnebnih sprememb.

New York Times je svojo včerajšnjo prilogo Magazin v celoti posvetil analizi tega zasuka, ki ga je podmazal denar fosilne industrije in piarovska kampanje dezinformiranja in zavajanja. Zato smo danes priča predsedniku in vladi, ki največjo gospodarstvo sveta »divje usmerjajo v povsem napačno smer«, kot ugotavljajo v NYT.