Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Svet

Nove Netanjahujeve grožnje Iranu

Če zaradi jedrskega sporazuma že mora priti do konfrontacija s Teheranom, je to »bolje storiti zdaj, kot kasneje«.
Izraelski premier Benjamin Netanjahu med predstavitvijo »dokazov« o iranskem jedskem programu. FOTO: Amir Cohen/Reuters
Izraelski premier Benjamin Netanjahu med predstavitvijo »dokazov« o iranskem jedskem programu. FOTO: Amir Cohen/Reuters
D. S.
7. 5. 2018 | 18:00
6:13
Ameriški predsednik Donald Trump bo moral v manj kot tednu dni odločiti, ali ZDA še vedno podpirajo jedrski sporazum, ki ga je pred dvema letoma s Teheranom sklenilo pet stalnih članic varnostnega sveta in Nemčija, ali pa namerava Washington iz tega sporazuma izstopiti. In to kljub opozorilom vseh treh evropskih podpisnic (Francije, Velike Britanije in Nemčije), pa tudi Rusije in Kitajske.
 
Negotovost, ki jo je pred Trumpovo odločitvijo čutiti tudi na Bližnjem vzhodu, je minuli konce tedna znova izkoristil izraelski premier Benjamin Netanjahu, ki se je, kot že tolikokrat, pritožil nad »iransko agresijo« proti svoji državi. Izrael jo namerava v vsakem primeru ustaviti, je dejal Netanjahu, pri tem pa opozoril, da njegova vlada sicer »noče konfrontacije s Teheranom«, da pa je v primeru, če že mora priti do nje, »to bolje storiti zdaj, kot kasneje«.
 

Iranska prisotnost v Siriji


Razlog za Netanjahujeve že mesece trajajoče kritike je ob krepitvi pozicij Teherana na Bližnjem vzhodu predvsem iranska vojaška prisotnost v Siriji, ki jo v Izraelu razumejo kot neposredno grožnjo svoji državi. Kot trdi izraelski premier, naj bi Iran s podporo Hesbolahu v Siriji odpiral tudi nevarno frontno črto proti Izraelu in s tem neposredno ogrožal celo obstoj izraelske države. Hkrati naj bi v Teheranu, vsaj po prepričanju izraelske vlade, že ves čas kršili leta 2015 podpisani jedrski sporazum s peterico stalnih jedrskih članic varnostnega sveta in Nemčijo, ter skrivaj nadaljevali z razvojem svojega jedrskega programa.

Netanjahujeva vlada je zato minuli teden postregla s celo vrsto različnih dokumentov, ki naj bi te kršitve ponazorili, predvsem pa naj bi podpirali dokaze, da Teheran menda načrtno že ves čas deluje tako, da bo sposoben kadar koli kasneje zelo hitro reaktivirati svoj jedrski program. 
 

Opozorila teheranskega režima 
 

V Iranu so se na izraelske grožnje in namere ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki že ves čas skuša razveljaviti jedrski sporazum, odzvali z odgovorom predsednika države Hasana Rohanija in s svarili, da bi utegnile ZDA svojo enostransko razveljavitev sporazuma obžalovati »kot še nikoli v svoji zgodovini«.
 
Rohani je v nedeljskem televizijskem govoru predsednika Trumpa opozoril, naj se zaveda, da je Iransko ljudstvo »povsem enotno«, hkrati pa je napovedal, da se bo njegova država v primeru ameriške enostranske razveljavitve dogovora veliko bolj preusmerila na Evropo in se še bolj oddaljila od ZDA. Kajti za Teheran ni toliko pomembno, kot je dejal Rohani, ali bo »Trump sporazum dokončno zavrnil, ali pa ga bo v najboljšem primeru še naprej sabotiral«, ampak predvsem to, da se »od sporazuma ne bodo distancirali Evropejci«.
 

Razkol v zahodnem taboru 

 
Iz govora iranskega predsednika je bilo mogoče sklepati, kakšne bi utegnile biti reakcije Teherana na morebitno ameriško razveljavitev jedrskega sporazuma, pravijo opazovalci. Iran lahko zaradi različnih interesov in stališč ZDA ne eni strani, ter evropskih držav na drugi, poskuša razklati Zahod in jedrski sporazum izkoristiti za zbliževanje svojih stališč z Evropsko unijo.

Na to možnost je v izraelskem levoliberalnem dnevniku Haaretz opozoril tudi nekdanji vodja raziskav pri izraelskih oboroženih silah Amos Gilad, ki trdi, da tak razvoj dogodkov, ki bi še bolj zapletel odnos mednarodne skupnosti do iranskega jedrskega sporazuma, sploh ni nemogoč, in da bi Iranu lahko prinesel celo prednost. Če bodo namreč Američani zaradi Trumpovega vztrajanja enostransko razveljavili jedrski sporazum z Iranom, bodo po Giladovem prepričanju »morali pripraviti alternativnega, kar pa je malo verjetno«. 

Podobnega mnenja, da Trumpovo vztrajanje pri razveljavitvi sporazuma lahko močno ohladi odnose med ZDA in Evropo, so tudi številni evropski analitiki, ki so prav tako prepričani, da iranske možnosti za vztrajanje pri sporazumi sploh niso tako slabe. Evropa se namreč sporazumu ne bo odrekla, v Teheranu se o njem nočejo na novo pogajati, celoten sporazum, ki je nastajal skoraj desetletje, pa je tako zapleten in medsebojno povezan »paket«, da ga ni mogoče kar tako razvezati ni poljubno na novo sestaviti, kot bi si to zelo poenostavljeno morda želel ameriški predsednik Donald Trump.
 

Nevarnost za Bližnji vzhod


Za povrhu tako imenovani iranski jedrski sporazum v primeru enostranske ameriške razveljavitve zelo hitro lahko postane razlog za še dodatno eskalacijo razmer na Bližnjem vzhodu, kar pa ni v interesu nikogar na Zahodu in tudi ne ZDA. Iran ima namreč v primeru, če se ob ameriški razveljavitvi sporazuma ne bo mogel v zadostni meri opreti na podporo Evrope, Rusije in tudi Kitajske, na voljo tudi to možnost, da v odgovor na Trumpovo ignoriranje sporazuma še bolj okrepi svojo dejavnost v Siriji.

Režim iranskih mul lahko v že tako razsuti državi še bolj množično podpre sirskega diktatorja Bašarja al Asada in v Sirijo pošlje še več pripadnikov iranske revolucionarne garde, pri tem pa okrepi svoj vpliv tudi v Iraku in s pomočjo šiitskih Hesbolahovih milic naredi popoln zmedo tudi v Libanonu, kar bi celoten Bližnji vzhod lahko zelo hitro privedlo na rob nove vojne. Tudi take med Izraelom, ZDA in Iranom, na ker je med svojim nedavnim obiskom v Washingtonu opozarjal tudi francoski predsednik Emmanuel Macron.

Možnost, da Trump izstopi iz sporazuma, je po njegovem prepričanju »najslabša izmed vseh, saj bi s tem odprl Pandorino skrinjico, ki lahko pomeni tudi vojno«. Možnosti Teherana, da obrani uradno podpisani sporazum, ki bi ga po zahodni demokratični in pravni mantri, da je »sporazume treba spoštovati«, morale v prvi vrsti braniti prav ZDA, pa so veliko večje, kot si s svojim pozivanjem k »hitri razrešitvi konfrontacije s Teheranom, če že mora do nje priti«, predstavlja izraelski premier Netanjahu.
 

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine