Nove potrditve laži tesnih Trumpovih sodelavcev

Nekdanji šef FBI je zatrdil, da so zaradi predsednikovega ravnanja na pravosodju dvomili o njegovi razsodnosti.
Fotografija: Zvezno sodišče je potrdilo, da je Paul Manafort zavestno lagal tudi po priznanju krivde in dogovoru s preiskovalci, da bo govoril resnico. FOTO: Reuters
Odpri galerijo
Zvezno sodišče je potrdilo, da je Paul Manafort zavestno lagal tudi po priznanju krivde in dogovoru s preiskovalci, da bo govoril resnico. FOTO: Reuters

Nekdanji direktor zvezne policije FBI Andrew McCabe je prilil olja na ogenj ob razpravi o morebitnih povezavah med ameriškim predsednikom in Rusijo, ko je potrdil, da so predlanskim na pravosodnem ministrstvu resno razmišljali o zamenjavi predsednika zaradi nezmožnosti opravljanja dolžnosti. Medtem ko ZDA čakajo na izsledke posebnega preiskovalca, je sodišče ugotovilo, da je vodja kampanje Donalda Trumpa namerno lagal preiskovalcem.

Trumpova odločitev, da bo maja 2017 odpustil takratnega direktorja FBI Jamesa Comeyja, naj bi tako vznemirila vrh zvezne policije, da je namestnik McCabe, ki je prevzel vodenje organizacije, ukazal preiskovalcem, naj preverijo, ali predsednik ZDA deluje v korist Rusije. Hkrati so ugotavljali, ali so predsednikove odločitve nezakonit poseg v preiskavo. McCabove izjave so del pogovora, ki bo objavljen v nedeljski oddaji 60 minut na televizijski mreži CBS. Nekdanji policist, ki ga je prav tako nekdanji pravosodni minister Jeff Sessions odpustil marca lani, le nekaj dni preden bi si prislužil polno državno pokojnino, bo nižje prihodke nadomestil z izkupičkom od nove knjige Grožnja: kako FBI ščiti Ameriko v času terorja in Trumpa.

McCabe je med drugim potrdil, da je namestnik pravosodnega ministra Rod Rosenstein predlagal, naj visoki uradniki na srečanja s Trumpom na skrivaj nosijo snemalne naprave, ter da so v dneh po razrešitvi Comeyja na ministrstvu resno razpravljali, ali naj podpredsednik Mike Pence in večina ministrov skladno s 25. amandmajem ameriške ustave razglasijo predsednika za nezmožnega opravljanja dolžnosti. Krizne razmere je umirilo imenovanje Roberta Muellerja za posebnega preiskovalca, kar so takrat pozdravili na obeh političnih polih. Republikanec Mueller je namreč veljal za cenjenega preiskovalca. Od takrat so na desnici obrnili ploščo, iz Bele hiše prihajajo obtožbe, da je nepošten in pristranski vodja »lova na čarovnice«. Trump se je nemudoma odzval tudi na McCabove besede in ga napadel, da je s soprogo del demokratske zarote proti njemu in »sramota za državo«.


Česa se Manafort boji?


Ne glede na ogenj in žveplo iz Bele hiše se bliža dan, ko bo Mueller predstavil poročilo »ruske preiskave«, s katero iščejo morebitne povezave med Trumpovo kampanjo in – domnevno – ruskim posegom v predsedniške volitve ter ugotavljajo, ali je predsednik poskušal nezakonito poseči v preiskavo. Bela hiša je že spremenila stališče in zdaj ne trdi več, da ni bilo zarote z Rusijo, pač pa da Trump ni bil del te zarote. Zvezno sodišče je v sredo potrdilo, da je nekdanji vodja Trumpove kampanje Paul Manafort prekršil dogovor o sodelovanju s preiskovalci in jim še naprej načrtno lagal. Zamolčal naj bi stike z nekdanjim sodelavcem Konstantinom Kilimnikom, ki je po ocenah FBI »v stikih z ruskimi obveščevalci« in s katerim sta kot svetovalca pomagala z Rusijo povezanim politikom v Ukrajini. Vprašanje je, česa se Manafort boji, da je kljub grožnji z visoko zaporno kaznijo še naprej lagal, ali pa morda pričakuje, da ga bo predsednik pomilostil.

Komentarji: