Najvišje ležeča država v Evropi ljudi od blizu in daleč privablja predvsem z nizkimi davki; fiskalne ugodnosti Andore odkriva tudi vse več španskih youtube milijonarjev, ki se v zadnjem času drug za drugim selijo v Pireneje. In medtem ko kneževina postaja obljubljena dežela za milenijske ustvarjalce, oblasti v Madridu skrbi, kakšno sporočilo vplivneži dajejo mladim v obdobju, ko so javne storitve pod hudim pritiskom, gospodarstvo pa je doživelo najgloblji padec po državljanski vojni.

Andora je že dolgo priljubljena izbira španskih davčnih preračunljivcev. Med znanimi imeni, ki so prebivališče preselili k sosedom, so denimo motociklist Jorge Lorenzo, nekdanji teniški številki ena Arantxa Sánchez Vicario in Carlos Moyá ter reli voznika Carlos Sainz, davčno razbremenitev pa je v tej katalonsko govoreči državi iskala tudi pokojna sopranistka Montserrat Caballé.

 A če je večina nekoč beg pred dacarji želela javno prikriti, sodobni spletni milijonarji o tem množice sledilcev obveščajo kar prek svojih virtualnih kanalov. »Z gospo se bova preselila v hišo v gorah,« je med neposrednim prenosom sredi januarja navrgel španski youtuber številka ena El Rubius. »Deset let kariere plačujem [davke] tukaj (...) Ljudje me bodo kritizirali, a ne vedo, da mi je vseeno.« Kot glavni argument je 30-letni Rubén Doblas Gundersen, na čigar objave, pretežno povezane z videoigrami, je naročenih skoraj 40 milijonov ljudi, resda navedel bližino kolegov, a hkrati ni skrival, da je k odločitvi pripomogla tudi andorska davčna stopnja. In ta je občutno ugodnejša; če je v Španiji davek na dohodek za največje zaslužkarje tudi do 47 odstotkov, v žepni sosedi znaša le deset odstotkov.

Selitev Andaluzijca norveških korenin, ki na leto zasluži 4,3 milijona evrov, je bila ob njegovih pogostih kritikah španskega davčnega urada le vprašanje časa. Pa vendar je poteza v času zdravstvene krize, ko je uspešnost boja s covidom-19 v prvi vrsti odvisna od kakovosti javnih storitev in ko je na čakanju 740.000 Špancev, sprožila žolčne odzive. Polemika o moralnosti takšnega ravnanja se še ni polegla, odmeva v digitalnih prostranstvih in tradicionalnih medijih, vanjo pa se je vključila tudi politika.

Evropska silicijeva dolina

El Rubius ni bil prvi ustvarjalec videovsebin, ki jo je popihal v Andoro. Pred njim je to pot ubralo že šest od desetih najbolj priljubljenih španskih youtuberjev, med drugim tudi Vegetta777, Willyrex in TheGrefg, imena, ki v analognem svetu sicer ne pomenijo veliko, na spletu pa za njimi stoji armada sledilcev, večja od večine evropskih držav, na čelu z Andoro, kjer živi 77.000 ljudi, dobra polovica je tujcev. »Vsakogar, ki se bavi z internetom, privlačita tukajšnja fiskalna klima in kakovost življenja,« je za Delo dejal 25-letni youtuber Víctor Domínguez alias Wall Street Wolverine. Iz Madrida se je v pirenejsko kneževino, ki že nekaj let ni več na seznamu davčnih oaz, preselil sredi pandemije, saj, kot pravi, Španija v tem času ni dovolj dobro poskrbela za samostojne podjetnike, ki so prej leta prispevali v skupno blagajno. Ocenil je, da v državi živi nekaj deset rojakov z youtuba, še več da jih prihaja, v Andori pa so si svoj dom ustvarili tudi številni razvijalci aplikacij, grafični oblikovalci, igralci pokra, e-trgovci in drugi digitalni ustvarjalci, ne le iz Španije, teh je res največ, temveč tudi Francozi, Portugalci, Angleži in Rusi. »Lahko bi rekli, da Andora postaja evropska silicijeva dolina,« je poudaril.

 Njegova selitev ni sprožila tako ostrih polemik kot El Rubiusova; deloma, ker se s skoraj 400.000 sledilci še vzpenja na lestvici najvplivnejših ustvarjalcev vsebin, predvsem pa zaradi stališč Domínguezove publike, ki zvesto sledi kritikam skrajno leve koalicijske stranke Unidas Podemos, poenostavljenim ekonomskim teorijam in borznim nasvetom. Takšen je tudi vlogerjev življenjski slog: »Na srečo mi gre finančno zelo dobro. Nisem sicer tako premožen kot glavni youtuberji, a se ne smem pritoževati. Poleg tega mi Andora dovoljuje, da več prihranim in vlagam, kar mi omogoča hitrejše širjenje,« je poudaril.

Svoje karierne načrte v Pirenejih uresničuje tudi Julio Corbacho, ki se je iz Španije odselil pred več kot dvema letoma, poslovno nišo pa je našel v objavah, povezanih z vsakodnevnimi obrobnostmi in s skrbjo za telo. »Moje življenje je nenehno delo, ves dan snemanja, urejanja, vodenja dveh profilov na youtubu in instagramu, enega na tiktoku, petih podjetij, naložbe v start-upe in kriptovalute …« je našteval za Delo. V šestih letih, brez enega prostega dne, kot rad pove, mu je uspelo kupiti hišo in avto – »kar so bile moje sanje« – ter postaviti lasten fitnes. »Nisem zapravljiv. Prihajam iz revne družine in zelo cenim denar.«

Sogovornika med prednostmi bivanja v Andori izpostavljata mir, varnost, večjo anonimnost, z rastjo števila somišljenikov pa se tkejo tudi nove vezi. »Vsak ima svojo skupino, pred izbruhom covida-19 smo se velikokrat zbrali, igrali nogomet, šli v kino ali na večerjo … Ker nas je tukaj toliko, lahko vedno najdeš koga, ki bo razumel tvoj način življenja, in to je odličen način medsebojne podpore,« je povedal Corbacho. »Tudi ostali youtuberji nimajo ekscentričnega življenja, drži, da imajo radi luksuzne avtomobile, sicer pa živijo povsem normalno,« je pristavil Domínguez.

Pod drobnogledom

 Bolj ko si Andora mane roke s prihodi novih spletnih premožnežev, bolj narašča nezadovoljstvo španskih oblasti. Zato ni bilo presenetljivo, da so po selitvi najvplivnejšega med njimi z davčnega urada sporočili, da bodo okrepili nadzor in z analizo različnih podatkov – v pomoč jim bodo tudi digitalne sledi – preverjali, ali youtuberji izpolnjujejo vse pogoje za plačilo davka v sosednji državi. Med drugim tudi, ali v Andori res preživijo vsaj 183 dni na leto. Za zdaj sicer ne Domínguez ne Corbacho nista zaznala povečanih aktivnosti inšpekcije, prav tako se nikoli prej nista ujela na limanice davčnih uslužbencev. »V Španijo hodim redko; le toliko, da vidim družino, in se držim pravil. Imam dobro pravno ekipo, tako da je vse transparentno,« je pojasnil Corbacho.

Čeprav youtuberska skupnost v državici, ujeti med Francijo in Španijo, nezadržno raste, kar bo težko preprečil tudi poostreni nadzor, odhoda v davčno ugodnejšo sosedo ne pozdravljajo vsi iberski milenijski milijonarji. Precej ugleda si je s svojimi stališči pridobil spletni vplivnež in komentator e-športnih dogodkov Ibai Llanos, ki kljub visokim in rastočim prihodkom svojega posla ne namerava seliti drugam. »Če ti veliko poberejo, pomeni, da zaslužiš goro denarja. Torej se ne bi smel vznemirjati, ker živiš dobro in ob koncu meseca nimaš težav,« je iz svoje sobe, oblečen v pižamo, za nacionalno televizijo dejal 25-letni Bask, ki so mu lani s spletom povezane aktivnosti prinesle 1,3 milijona evrov. »Normalno se mi zdi, da ljudem, ki ogromno zaslužijo, tudi veliko vzamejo.«