V nadaljevanju preberite:

»Pet odstotkov ni zgolj številka, je tudi nujnost,« je pred zasedanjem v Antalyi dejal stalni predstavnik ZDA pri Natu Matthew Whitaker. Tako bo zavezništvo lahko skrbelo za svojo obrambo in varnost. Ne gre le za naložbe v orožje, kot so tanki, temveč širše – za dejavnosti, povezane z obrambo. Med drugim za naložbe v širjenje obrambne industrije. Takšnih širših investicij naj bi bilo za 1,5 odstotka BDP.

Tradicionalna obrambna vlaganja, za katera je bil doslej cilj dva odstotka BDP, bodo v novih okoliščinah zvišana na 3,5 odstotka. Negotovo je še, do kdaj naj bi države dosegle cilj, omenja se obdobje med letoma 2030 in 2035. Velik zalogaj za zavezništvo bodo vlaganja v protizračno obrambo.

Slovenija se po navedbah finančnega ministrstva zavzema za celostno krepitev varnosti in obrambe EU, ki poleg krepitve obrambnih zmogljivosti in proizvodnje zajema tudi splošno odpornost EU proti različnim vrstam kriz, vključno s hibridnimi, kibernetskimi in drugimi nevarnostmi. Po načrtu vlade bo dva odstotka v skladu z Natovo definicijo obrambnih vlaganj dosegla že letos.