Orbánu gori pod petami v lastni družini
Pred EPP težka odločitev, ali naj bo sprožen postopek proti Madžarski, ker krši vrednote EU.
Odpri galerijo
Bo to sredo evropski parlament rekel ne Orbánovi politiki? FOTO: AFP
Bruselj – Predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker bo del svojega zadnjega govora o razmerah v Uniji v sredo pred parlamentarci v Strasbourgu gotovo posvetil bitki proti populizmu in nacionalizmu v Evropi.
Takoj po Junckerjevem govoru, ki naj bi nakazal usmeritve za prihodnost, bodo na vrsti glasovanja o zakonodaji in drugih zadevah. Najbolj kočljiva med njimi je točka, ki se v birokratskem jeziku uradno imenuje poročilo o predlogu, s katerim se svet poziva, naj skladno s členom 7(1) pogodbe o Evropski uniji ugotovi obstoj očitnega tveganja, da bi Madžarska lahko huje kršila temeljne vrednote Unije. Dan prej bodo evropski parlamentarci o tej temi razpravljali z madžarskim premierom Viktorjem Orbánom.
Člen 7 je najmočnejši ukrep, ki ga lahko Unija uporabi proti članici, ki krši njena temeljna načela, kakršna so demokracija, pravna država, spoštovanje človekovih pravic. V skrajnem primeru je lahko članica kaznovana z odvzemom glasovalnih pravic.
Temeljito poročilo, ki ga je spisala evropska poslanka iz vrst Zelenih Judith Sargentini, natančno našteva, zakaj bi evropski parlamentarci morali sprožiti postopek proti Budimpešti. To bi bil prvi takšen primer v zgodovini. Proti Poljski ga lani niso sprožili parlamentarci, temveč evropska komisija.
V poročilu so številne kritike razmer in ravnanj Orbánove vlade, ki da dokazujejo kršitev temeljnih vrednot EU s sistematično grožnjo demokraciji, pravni državi, temeljnim svoboščinam. To da se dogaja na področju ustavnega sodišča, sodnega sistema, korupcije, medijev, svobode izražanja, pravic manjšin, akademske svobode. Omenja še premierove napade na Georgea Sorosa z »očitno antisemitskimi stereotipi«. Oblast da na različne načine ogroža svobodo izražanja, krši pravice do združevanja, diskriminira Rome ...
A o sprožitvi postopka po sedmem členu se v evropskem parlamentu odloča z dvetretjinsko večino oddanih glasov, ki predstavljajo večino njegovih članov. V skupini Evropske ljudske stranke (EPP), v kateri je Orbánov Fidesz, so bili doslej kar solidarni s svojim vidnim članom. Kritizirali so ga le redki. Fidesz ima v evropskem parlamentu enajst poslancev in na majskih volitvah bo najbrž približno enako uspešen kot leta 2014.
Za sprožitev postopka bi moral zanj glasovati tudi del poslancev EPP. To bi utegnil biti začetek razdora med Fideszom in »politično družino desne sredine«.
Vodja skupine v parlamentu Manfred Weber je pred težko nalogo. Tudi zato, ker je najresnejši kandidat za »Spitzenkandidata« EPP na evropskih volitvah. Doslej so poskušali še nekako blažiti napetosti znotraj skupine. Predvsem poslanci s severa in iz Beneluksa so zagovarjali trše prijeme do Orbána, ki je po svoji politiki in stališčih bliže Marine Le Pen in Matteu Salviniju kot Junckerju in nemški kanclerki Angeli Merkel, najbolj prepoznavnima obrazoma ljudske stranke. Še več, madžarski premier je zagovornik neliberalne demokracije v slogu Rusije ali Turčije.
Francoski predsednik Emmanuel Macron je izrazil pričakovanje, da se bodo v EPP izrekli, kajti podpiranje Orbána in Merklove ni združljivo. Weber pa misli, da so rdeča linija temeljne vrednote EU. Evropska komisija je proti Madžarski že tako sprožila postopek, ker da je z zakonodajo o visokem šolstvu in nevladnih organizacijah kršila pravni red.
Raje kot o ukrepih, kakršen je izključitev Fidesza iz EPP, govori o iskanju kompromisa. Po informacijah iz EPP v skupini verjetno ne bodo obremenjevali poslancev z uradno linijo za glasovanje. Tako da se bodo poslanci odločali po svoji presoji.
Če je postopek po sedmem členu sprožen, lahko svet (sestavljajo ga države članice) z večino štirih petin članov ugotovi obstoj očitnega tveganja, da bi država članica lahko huje kršila vrednote EU. Naslednja faza je soglasna ugotovitev, da članica hudo in vztrajno krši vrednote. To je podlaga za sankcije, ki se v svetu sprejmejo s kvalificirano večino. Poljska je v postopku že od decembra, a konkretnih premikov, ki bi vodili v smeri ukrepov proti Varšavi, še ni bilo. V evropski komisiji za zdaj dajejo prednost pogovorom in čakajo, da bodo v poljski vladi le začeli popuščati.
Takoj po Junckerjevem govoru, ki naj bi nakazal usmeritve za prihodnost, bodo na vrsti glasovanja o zakonodaji in drugih zadevah. Najbolj kočljiva med njimi je točka, ki se v birokratskem jeziku uradno imenuje poročilo o predlogu, s katerim se svet poziva, naj skladno s členom 7(1) pogodbe o Evropski uniji ugotovi obstoj očitnega tveganja, da bi Madžarska lahko huje kršila temeljne vrednote Unije. Dan prej bodo evropski parlamentarci o tej temi razpravljali z madžarskim premierom Viktorjem Orbánom.
Člen 7 je najmočnejši ukrep, ki ga lahko Unija uporabi proti članici, ki krši njena temeljna načela, kakršna so demokracija, pravna država, spoštovanje človekovih pravic. V skrajnem primeru je lahko članica kaznovana z odvzemom glasovalnih pravic.
Temeljito poročilo, ki ga je spisala evropska poslanka iz vrst Zelenih Judith Sargentini, natančno našteva, zakaj bi evropski parlamentarci morali sprožiti postopek proti Budimpešti. To bi bil prvi takšen primer v zgodovini. Proti Poljski ga lani niso sprožili parlamentarci, temveč evropska komisija.
V poročilu so številne kritike razmer in ravnanj Orbánove vlade, ki da dokazujejo kršitev temeljnih vrednot EU s sistematično grožnjo demokraciji, pravni državi, temeljnim svoboščinam. To da se dogaja na področju ustavnega sodišča, sodnega sistema, korupcije, medijev, svobode izražanja, pravic manjšin, akademske svobode. Omenja še premierove napade na Georgea Sorosa z »očitno antisemitskimi stereotipi«. Oblast da na različne načine ogroža svobodo izražanja, krši pravice do združevanja, diskriminira Rome ...
A o sprožitvi postopka po sedmem členu se v evropskem parlamentu odloča z dvetretjinsko večino oddanih glasov, ki predstavljajo večino njegovih članov. V skupini Evropske ljudske stranke (EPP), v kateri je Orbánov Fidesz, so bili doslej kar solidarni s svojim vidnim članom. Kritizirali so ga le redki. Fidesz ima v evropskem parlamentu enajst poslancev in na majskih volitvah bo najbrž približno enako uspešen kot leta 2014.
Za sprožitev postopka bi moral zanj glasovati tudi del poslancev EPP. To bi utegnil biti začetek razdora med Fideszom in »politično družino desne sredine«.
Razkol v EPP?
Vodja skupine v parlamentu Manfred Weber je pred težko nalogo. Tudi zato, ker je najresnejši kandidat za »Spitzenkandidata« EPP na evropskih volitvah. Doslej so poskušali še nekako blažiti napetosti znotraj skupine. Predvsem poslanci s severa in iz Beneluksa so zagovarjali trše prijeme do Orbána, ki je po svoji politiki in stališčih bliže Marine Le Pen in Matteu Salviniju kot Junckerju in nemški kanclerki Angeli Merkel, najbolj prepoznavnima obrazoma ljudske stranke. Še več, madžarski premier je zagovornik neliberalne demokracije v slogu Rusije ali Turčije.
Francoski predsednik Emmanuel Macron je izrazil pričakovanje, da se bodo v EPP izrekli, kajti podpiranje Orbána in Merklove ni združljivo. Weber pa misli, da so rdeča linija temeljne vrednote EU. Evropska komisija je proti Madžarski že tako sprožila postopek, ker da je z zakonodajo o visokem šolstvu in nevladnih organizacijah kršila pravni red.
Raje kot o ukrepih, kakršen je izključitev Fidesza iz EPP, govori o iskanju kompromisa. Po informacijah iz EPP v skupini verjetno ne bodo obremenjevali poslancev z uradno linijo za glasovanje. Tako da se bodo poslanci odločali po svoji presoji.
- Evropski parlament ima v sredo na mizi Madžarsko.
- V poročilu številne kritike zaradi kršitev vrednot EU.
- O sprožitvi postopka odloča dvetretjinska večina.
- Do Orbána so kritični predvsem poslanci EPP s severa in iz Beneluksa.
Če je postopek po sedmem členu sprožen, lahko svet (sestavljajo ga države članice) z večino štirih petin članov ugotovi obstoj očitnega tveganja, da bi država članica lahko huje kršila vrednote EU. Naslednja faza je soglasna ugotovitev, da članica hudo in vztrajno krši vrednote. To je podlaga za sankcije, ki se v svetu sprejmejo s kvalificirano večino. Poljska je v postopku že od decembra, a konkretnih premikov, ki bi vodili v smeri ukrepov proti Varšavi, še ni bilo. V evropski komisiji za zdaj dajejo prednost pogovorom in čakajo, da bodo v poljski vladi le začeli popuščati.
