V nadaljevanju preberite:

Pakistan je ob nastanku in vzponu talibov v Afganistanu odigral ključno vlogo. Varnostno-obveščevalna služba ISI (Inter-Services Intelligence), ki je skupaj z Združenimi državami in Savdsko Arabijo oborožila, izurila in politično usmerjala mudžahide v boju s sovjetsko vojsko (1979-1989), se je na vrhuncu afganistanske državljanske vojne v prvi polovici devetdesetih letih odločila, da v celoti prevzame nadzor nad sosednjo državo. To ji je s konsolidacijo nekaterih skrajnih paštunskih milic in verskih voditeljev uspelo z vzpostavitvijo talibov v Kandaharju leta 1994. Ti so imeli le eno nalogo. Čim prej osvojiti Kabul. Uspelo jim je prej kot v dveh letih.

Velik del sveta je ponoven pohod talibov v Kabul, neposredno posledico ameriško-koalicijskega umika iz države, spremljal z veliko zaskrbljenostjo. Tudi v državah, ki jim ameriški umik in, posledično, geostrateški zaton, najbolj ustreza (Kitajska, Rusija), je bilo kljub diplomatski povezavi s talibi in tiho podporo, ki so je bili ti deležni, prisotno ogromno negotovosti – predvsem zaradi strahu pred posledičnim vzponom »domačih« skrajnih islamističnih skupin.

V Pakistanu je bilo drugače. Tamkajšnje politične in – tu bi lahko postavili tudi enačaj – vojaške elite so lahkotno vrnitev paštunske milice, svojih otrok, v Kabul sprejele z »zadržanim navdušenjem«.