Papeževih opravičil ne sprejemajo vsi
Papež Frančišek je že prve tri dni dolge in naporne turneje po Kanadi opravil pomemben del naloge, ki si jo je zadal, ko se je sklenil opravičiti Indijancem, Metisom in Inuitom za vse zlo, ki jim ga je prizadejala Katoliška cerkev.
V Edmontonu je maševal pred množico vernih staroselcev, ki so postali del krščanskega občestva po prisilni asimilaciji, ki jo je vodila Kanada v spregi z Vatikanom. V Maskwacisu je obiskal eno izmed skritih pokopališč in s solzami v očeh molil ob nekoč neoznačenih grobovih, ki so jih odkrili lani.
Prisilno prevzgojo pod vodstvom cerkve je prestalo najmanj 150.000 otrok.
Živih je še precej prič nasilnega pokristjanjevanja in potujčevanja.
Javnost je zahtevala odgovore o zlorabah, odškodnine in pregon odgovornih.
Kanada je v 19. in 20. stoletju izvajala prisilno asimilacijo staroselskih otrok na vsem svojem ozemlju. Organizirala jo je tako, da je otroke odvzela staršem, jih zbirala v posebnih internatih, rekli so jim rezidenčne šole. Vodenje internatov in ves sistem prisilne prevzgoje je poverila cerkvenim ustanovam, pomemben del prav Katoliški cerkvi. Najmanj 150.000 otrok je šlo skozi izobraževalni sistem, ki jim je odvzel materni jezik, poleg prisile pri vzgoji in pokristjanjevanju je k temu sistemu sodilo veliko nasilja, vsakovrstne zlorabe, tudi spolne.
Zadnji internat so zaprli šele konec 20. stoletja, leta 1996. Kar nekaj je še živih prič nasilnega pokristjanjevanja in potujčevanja. Kaj se je dogajalo, je bilo znano v Kanadi in tudi v Vatikanu, vendar so grozote nenehno skrivali. Šele po odkritju vrste skritih pokopališč, otroških trupel brez imena, je za to izvedela svetovna javnost. V Kanadi se je lani zgodil revolt, ljudje so požigali cerkve in napadali cerkvene predstavnike.
Petkov zaključek med Inuiti
Papež Frančišek je letos povabil k sebi v Rim predstavnike staroselskih ljudstev, opravičil se jim je, a to ni bilo dovolj. Tudi kanadska vlada je odločno pritiskala na šefa cerkvene države, zato je Bergoglio precej na hitro pripravil obisk v Kanadi. Kljub šibkemu zdravju, zaradi katerega je za julij odpovedal dve potovanji v Afriko (v Kongo in Sudan), in dejstvu, da se premika na invalidskem vozičku, papež v Kanadi vsak dan obiskuje ljudi in mašuje, se pogovarja in opravičuje.
V Edmontonu na zahodu države se je pri maši zbralo več kot 50.000 vernikov, tudi veliko staroselcev. Papež jih je pozival, naj ne zatirajo drugih, spoštujejo naj drugačne in naj se ljubijo med seboj. Večkrat je poudaril, da je treba božjo besedo širiti v maternem jeziku, kar se v Kanadi vsekakor ni dogajalo v času, ko so cerkveni predstavniki vodili posebne rezidenčne šole.
Sprejem papeževih dejanj je v Kanadi mešan. Zvesti katoliški verniki, tudi staroselski, ki jih ni zelo veliko, so navdušeni nad obiskom. Verjamejo v iskrenost opravičil, govorijo o spravi in povezovanju zdesetkanih staroselcev s sodobno belsko Kanado.
Del javnosti pa zavrača opravičila, organizatorjem zameri, ker so gostu celo poveznili na glavo perjanico. Nekateri komentatorji so zahtevali jasne odgovore o zlorabah, visoke odškodnine in tudi takojšen pregon odgovornih. Nekateri so vsekakor še živi, pa ne samo med katoliškimi duhovniki, ampak tudi med kanadskimi uradniki.
Papež je danes prišel z zahoda na vzhod Kanade, v Quebec. Pojutrišnjem bo končal turnejo na visokem severovzhodu med Inuiti, ki so jim še pred nekaj desetletji odvzemali otroke ter jih poverjali duhovnikom in nunam, da so jih nasilno prevzgajali.
