Po Navalnem so zdaj zastrupljena razmerja doma in v tujini

V Moskvi ne bodo popustili pod pritiski iz EU in ZDA, kjer so obsodili nasilje nad protestniki.
Fotografija: Kot običajno ruska policija s protestniki ni ravnala v rokavicah. FOTO: Maksim Šemetov/Reuters
Odpri galerijo
Kot običajno ruska policija s protestniki ni ravnala v rokavicah. FOTO: Maksim Šemetov/Reuters

Še nikoli do zdaj ni bilo v enem dnevu priprtih toliko protestnikov proti vladavini predsednika Vladimirja Putina kot v soboto, ko so v kar 112 ruskih mestih pripravili demonstracije zaradi aretacije opozicijskega politika Alekseja Navalnega. A v Kremlju pravijo, da se je prepovedanih akcij udeležilo le malo ljudi, »veliko ljudi glasuje za Putina«, je danes pojasnil predsednikov tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov.

Okoli 3600 protestnikov po vsej Rusiji, ki so se v soboto udeležili prepovedanih protestov v podporo opozicijskemu borcu proti korupciji Navalnemu, se je znašlo za zapahi.



Skoraj polovico od njih so zaprli v prestolnici, kjer se je zbralo več deset tisoč protestnikov. Kot običajno policija tudi tokrat z njimi ni ravnala v rokavicah, njeno nasilje pa so obsodili tudi najvišji predstavniki ZDA in Evropske unije.



Veliko zahodnih držav se je v zadnjih dnevih »vmešavalo« v rusko notranjo politiko, ko so obsojale sobotno preganjanje protestnikov in pozivale k osvoboditvi Navalnega, ki so ga prejšnjo nedeljo aretirali takoj po vrnitvi z zdravljenja v Nemčiji.



V četrtek je njegovo takojšnjo izpustitev zahtevala tudi nemška kanclerka Angela Merkel, a je Peskov ponovno zatrdil, da Rusija pod takšnimi pritiski iz tujine ne bo klonila. Evropski parlament je konec tedna sprejel resolucijo, v kateri je EU pozval, naj zaradi aretacije Navalnega takoj zaustavi dokončanje plinovoda Severni tok 2, velikega rusko-nemškega projekta. Zaradi peripetij z ruskim opozicijskim politikom, ki se je po zastrupitvi šel zdravit v Nemčijo, so se odnosi med Berlinom in Moskvo ohladili, prava komedija zmešnjav pa se še vedno vrti okoli nemških medicinskih analiz Navalnega, do katerih bi se rado dokopalo rusko tožilstvo, da bi lahko začelo preiskavo o domnevni zastrupitvi opozicijskega politika. V ruski bolnišnici niso ugotovili zastrupitve s strupom novičok, to so odkrili šele v nemških laboratorijih.


Pingpong med Moskvo in Berlinom


Ko so ruski preiskovalci svoje nemške kolege že petič neuspešno zaprosili za dokazno gradivo, so se v časniku Kommersant odločili, da ugotovijo, v čem je jedro zapleta med Berlinom, ki od Rusije zahteva, naj začne preiskavo o zastrupitvi, do katere je prišlo v Sibiriji, in Moskvo, ki pravi, da preiskave ne more začeti, dokler ne dobi izsledkov nemških analiz. To je že pred enim tednom izjavil ruski zunanji minister Sergej Lavrov, z generalnega tožilstva pa so sporočili, da so iz Berlina dobili zgolj uradne odgovore, poslali pa da jim niso čisto ničesar, kar bi utegnilo razjasniti vprašanja o domnevni zastrupitvi. »V tem vidimo neposredno namero tujih kolegov, da bi prikrili resnične okoliščine dogodka – s ciljem nadaljevanja neutemeljenega obtoževanja ruske strani,« so zapisali v uradni izjavi.

Tiskovni predstavnik nemškega pravosodnega ministrstva Maximilian Kall je ruskim novinarjem povedal, da je Nemčija ruski prošnji za pomoč pri preiskavi ugodila do te mere, kolikor to dopuščata evropska konvencija o medsebojni pravni pomoči v kazenskih postopkih in nemška zakonodaja. Po njegovih besedah Berlin pričakuje, da bo Moskva začela temeljito preiskavo, saj ta mora biti opravljena v Rusiji, kjer so napadli Navalnega. »V Rusiji imajo vse informacije, ki so potrebne za sprožitev kazenske preiskave: analizo krvi in tkanin, celo kose oblačil,« je dejal Kall.

A z ruskega tožilstva je prišla tudi informacija, da jim nemški kolegi niso hoteli predati dokumentov zato, ker tega ni dovolil sam Navalni. Tega na nemškem pravosodnem ministrstvu niso hoteli komentirati, na novinarska vprašanja o tem, ali je to res, pa do zdaj prav tako niso odgovorili sodelavci priprtega Navalnega. Razlog za molk je lahko tudi »objektiven«. Njegovo tiskovno predstavnico Kiro Jarmiš so priprli že dan pred demonstracijami, sodišče pa jo je na obravnavi, ki je trajala »rekordne« štiri minute in 50 sekund, obsodilo na devet dni zapora, ker je vabila ljudi na nedovoljene demonstracije.

Komentarji: