Pogajanja o prihodnjih odnosih bodo povsem neobičajna
Med ločitveno fazo brexita je veljalo, da 'nič ni dogovorjeno, dokler ni dogovorjeno vse'.
Odpri galerijo
Predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen in glavni evropski pogajalec za brexit Michel Barnier med nedavnim zasednjem evropskega parlamenta v Strasbourgu. Foto: FREDERICK FLORIN / AFP
Francoski zunanji minister Jean-Yves Le Drian je napovedal, da bosta EU in Združeno kraljestvo med pogajanji o prihodnjih odnosih »raztrgala« drug drugega, kar po njegovem mnenju ni nič neobičajnega v primerih, ko ena in druga stran poskušata zaščititi svoje interese.
Analitiki kljub temu verjamejo, da bodo prihajajoča pogajanja daleč od običajnih, vsekakor pa bodo povsem drugačna od tistih s Kanado, Japonsko in Južno Korejo, s katerimi je Unija v zadnjih letih sklenila obsežne trgovinske dogovore.
V pogajanjih, ki se bodo predvidoma pričela prihodnji mesec, bosta EU in Združeno kraljestvo, kakor je razvidno iz njunih pogajalskih smernic, zastopala različna stališča pri vrsti vprašanj, povezanih s trgovino. Britanska stran je napovedala, da se bo zavzemala za trgovinski dogovor po vzoru tistega, ki ga ima EU sklenjenega s Kanado, s čimer je tudi vnaprej izključila možnost regulatornega usklajevanja s sedemindvajseterico.
Evropska komisija po drugi strani zastopa stališče, da mora London tudi za najbolj osnovno obliko trgovinskega dogovora pristati na usklajevanje pravil in standardov z evropskimi. Še več, iz osnutka pogajalskega mandata je razvidno, da je EU usodo trgovinskega dela pogajanj pripravljena vezati ne samo na vprašanje ribolovnih pravic, ampak tudi na prihodnje sodelovanje na področju varnosti.
EU s tem vztraja pri strategiji iz prve faze brexita, da 'nič ni dogovorjeno, dokler ni dogovorjeno vse'. Vprašanje je, ali bo povezovanje različnih vidikov sodelovanja v pogajanjih zbližalo obe strani, ali pa bo ravno to tisto, kar ju bo odvrnilo od sklenitve končnega dogovora.
Nekateri, med drugim nekdanji evropski komisar za varnostno unijo Julian King, se bojijo, da bo vztrajanje pri skupni obravnavi odprtih vprašanj po nesreči pripeljalo ravno do tistega razpleta, ki si ga v Bruslju in Londonu najmanj želijo, zraven pa ogrozilo tudi sodelovanje na tistih negospodarskih področjih (pravosodje, zunanja politika, varnost in obramba), kjer so interesi EU in njene zdaj že nekdanje članice bolj ali manj poravnani.
»Ne zdi se mi smiselno mešati vsega skupaj,« je zadnji britanski evropski komisar prejšnji teden opozoril v govoru na konferenci o položaju Britanije v svetu, in izrazil skrb, da EU napačno interpretira pripravljenost britanske vlade na znatno popuščanje v pogajanjih o prihodnjih odnosih. Tudi zato se mu zdi smiselno, da se odprta vprašanja obravnava posebej, in na ta način poveča možnosti za končni uspeh.
Analitiki kljub temu verjamejo, da bodo prihajajoča pogajanja daleč od običajnih, vsekakor pa bodo povsem drugačna od tistih s Kanado, Japonsko in Južno Korejo, s katerimi je Unija v zadnjih letih sklenila obsežne trgovinske dogovore.
V pogajanjih, ki se bodo predvidoma pričela prihodnji mesec, bosta EU in Združeno kraljestvo, kakor je razvidno iz njunih pogajalskih smernic, zastopala različna stališča pri vrsti vprašanj, povezanih s trgovino. Britanska stran je napovedala, da se bo zavzemala za trgovinski dogovor po vzoru tistega, ki ga ima EU sklenjenega s Kanado, s čimer je tudi vnaprej izključila možnost regulatornega usklajevanja s sedemindvajseterico.
Bruselj vztraja pri strategiji
Evropska komisija po drugi strani zastopa stališče, da mora London tudi za najbolj osnovno obliko trgovinskega dogovora pristati na usklajevanje pravil in standardov z evropskimi. Še več, iz osnutka pogajalskega mandata je razvidno, da je EU usodo trgovinskega dela pogajanj pripravljena vezati ne samo na vprašanje ribolovnih pravic, ampak tudi na prihodnje sodelovanje na področju varnosti.
EU s tem vztraja pri strategiji iz prve faze brexita, da 'nič ni dogovorjeno, dokler ni dogovorjeno vse'. Vprašanje je, ali bo povezovanje različnih vidikov sodelovanja v pogajanjih zbližalo obe strani, ali pa bo ravno to tisto, kar ju bo odvrnilo od sklenitve končnega dogovora.
Julian King je bil zadnji britanski evropski komisar. Foto: REUTERS/Francois Lenoir
Nekateri, med drugim nekdanji evropski komisar za varnostno unijo Julian King, se bojijo, da bo vztrajanje pri skupni obravnavi odprtih vprašanj po nesreči pripeljalo ravno do tistega razpleta, ki si ga v Bruslju in Londonu najmanj želijo, zraven pa ogrozilo tudi sodelovanje na tistih negospodarskih področjih (pravosodje, zunanja politika, varnost in obramba), kjer so interesi EU in njene zdaj že nekdanje članice bolj ali manj poravnani.
»Ne zdi se mi smiselno mešati vsega skupaj,« je zadnji britanski evropski komisar prejšnji teden opozoril v govoru na konferenci o položaju Britanije v svetu, in izrazil skrb, da EU napačno interpretira pripravljenost britanske vlade na znatno popuščanje v pogajanjih o prihodnjih odnosih. Tudi zato se mu zdi smiselno, da se odprta vprašanja obravnava posebej, in na ta način poveča možnosti za končni uspeh.
